35. člen
Hramba podatkov
(1)
Podatki v evidenci o osebah iz drugega odstavka 33. člena tega zakona se hranijo trajno, podatki v evidenci iz tretjega odstavka 33. člena tega zakona pa deset let po prenehanju programa zaščite. Podatki spremenjene identitete se hranijo trajno.
(2)
Rok hrambe dokumentarnega gradiva v stalni zbirki je deset let po prenehanju programa, razen za sklepe in odredbe komisije, ki se hranijo trajno.
(3)
Podatki, ki se po določbah prvega in drugega odstavka tega člena hranijo trajno, se hranijo v enoti.
(4)
Po prenehanju programa zaščite imajo dostop do podatkov v evidencah iz prvega odstavka tega člena in do dokumentarnega gradiva iz drugega odstavka tega člena zaposleni v enoti, kadar izvajajo naloge, povezane s predhodno zaključenim programom zaščite. Dostop do podatkov in dokumentarnega gradiva zaposlenim dovoli vodja enote.
(5)
Po prenehanju programa zaščite lahko osebe, ki so bile obravnavane na podlagi tega zakona, in tretje osebe dostopajo do podatkov v evidencah iz prvega odstavka tega člena in do podatkov v dokumentarnem gradivu iz drugega odstavka tega člena na podlagi pisne zahteve. O zahtevi, ki jo je podala oseba, ki je bila obravnavana na podlagi tega zakona, odloči vodja enote, o zahtevi tretje osebe pa odloči predsednik komisije. Pisna zahteva mora vsebovati:
-
osebne podatke vlagatelja,
-
vrsto podatkov, ki jih vlagatelj potrebuje za uresničevanje pravic ali izvrševanje obveznosti in
-
obrazložen namen uporabe podatkov.