Pravilnik o izjemni uporabi zdravil za zdravljenje živali in evidencah o zdravljenju živali

Če za bolezensko stanje živali, ki je namenjena za proizvodnjo živil, ni zdravila za uporabo v veterinarski medicini z dovoljenjem za promet v Republiki Sloveniji, lahko veterinar, ki je neposredno odgovoren za zdravljenje zadevne živali, in zlasti, da bi preprečil nepotrebno trpljenje živali, zdravi to žival na zadevnem gospodarstvu z zdravilom za uporabo v veterinarski medicini, ki je pridobilo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji v skladu s predpisi o zdravilih ali Uredbo 726/2004/ES, in je namenjeno za uporabo pri drugih živalskih vrstah ali za drugo stanje pri isti živalski vrsti.

Če v Republiki Sloveniji ni v prometu zdravila iz prejšnjega odstavka, veterinar zdravi žival bodisi:

z zdravilom za uporabo v humani medicini, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za promet v skladu s predpisi o zdravilih ali Uredbo 726/2004/ES ali

z zdravilom za uporabo v veterinarski medicini z dovoljenjem za promet v drugi državi članici v skladu z Direktivo 2001/82/ES za isto vrsto ali drugo vrsto živali, ki je namenjena za proizvodnjo živil, za zadevna stanja ali za drugo bolezensko stanje, in ima dovoljenje za vnos v Republiko Slovenijo.

Če ni zdravila iz prejšnjega odstavka, lahko veterinar zdravi žival z magistralnim zdravilom za uporabo v veterinarski medicini, ki ga v skladu s pogoji veterinarskega recepta pripravijo v lekarni.

Veterinar lahko zdravilo da osebno ali ga, če gre za zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, na svojo odgovornost izroči imetniku živali, skupaj z ustreznim pisnim navodilom, razen zdravil, ki vsebujejo narkotične ali psihotropne snovi.

Zdravila se pri živalih, ki so namenjene za proizvodnjo živil, lahko pod pogoji iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena uporabljajo le, če zdravilo vsebuje farmakološko aktivne snovi, ki so na seznamu v Prilogi I, II ali III k Uredbi Sveta (EGS) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (UL L št. 224 z dne 18. 8. 1990, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2377/90/EGS), in če veterinar navede ustrezno karenco.

Če uporabljeno zdravilo nima določene karence za zadevno vrsto živali, karenca, ki jo navede veterinar, ne sme biti krajša kot:

7 dni za jajca,

7 dni za mleko,

28 dni za perutninsko meso in meso sesalce, vključno z maščobo in drobovino,

500 dnevnih stopinj za ribje meso.

Karence iz prejšnjega odstavka se lahko spremenijo v skladu s postopkom iz 89. člena Direktive 2001/82/ES.

Za homeopatska zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebujejo učinkovine, navedene v Prilogi II k Uredbi 2377/90/EGS, karence iz šestega odstavka tega člena ni.