Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN)

Postopek nastavitve zemljiškega katastra se lahko izvede za zemljišča, ki so v zemljiškem katastru po obliki in legi evidentirana drugače, kakor jih dejansko uživajo lastniki v naravi, in evidentiranje podatkov zemljiškega katastra ni mogoče z izvedbo postopka urejanja meje in evidentiranja meje parcele.

Postopek za zemljišča iz prejšnjega odstavka geodetska uprava začne z objavo sklepa o nastavitvi zemljiškega katastra na krajevno običajen način.

Sklep o nastavitvi zemljiškega katastra iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:

Poziv, da prijavijo podatke o zemljiščih in priglasijo sodelovanje v postopku nastavitve zemljiškega katastra, se znanim imetnikom pravic pošlje osebno, neznanim pa se postavi skrbnik, oziroma so pozvani z oklicem iz sedmega odstavka 11. člena tega zakona.

Podatki zemljiškega katastra za zemljišča iz prvega odstavka tega člena se zbirajo in ugotavljajo na podlagi dokumentov obstoječih uradnih evidenc, dokumentov, ki so jih predložili lastniki oziroma uporabniki zemljišč, zaslišanj strank, ipd. Če dokumentov, iz katerih bi geodetska uprava lahko določila lego in obliko zemljišč, ni, se lega in oblika zemljišč določita na terenu na podlagi izjav lastnikov oziroma uporabnikov zemljišča. Obod območja nastavitve zemljiškega katastra po tem členu se prevzame iz obstoječih podatkov zemljiškega katastra.

Geodetska uprava izdela predlog nastavitve zemljiškokatastrskih podatkov in izda odločbo o nastavitvi zemljiškega katastra. V izreku odločbe o nastavitvi zemljiškega katastra se navedejo parcele, ki se z nastavitvijo ukinejo, nove parcele s površinami in vrsto rabe ter podatki o lastniku. Obvezna priloga odločbe o nastavitvi zemljiškega katastra je grafični prikaz evidentiranih mej parcel z vpisanimi parcelnimi številkami.

Na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega odstavka, geodetska uprava evidentira v zemljiškem katastru predlog nastavljenega zemljiškega katastra in o evidentiranih spremembah obvesti sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.