(1)
Ustavna pritožba se zavrže:
-
če ne gre za posamičen akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali o pravni koristi,
-
če pritožnik nima pravnega interesa za odločitev o ustavni pritožbi,
-
če ni dovoljena, razen v primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena,
-
če je prepozna, razen v primeru iz tretjega odstavka 52. člena tega zakona,
-
če niso izčrpana pravna sredstva, razen v primeru iz drugega odstavka 51. člena tega zakona,
-
če jo je vložila neupravičena oseba,
-
če v primeru iz prvega odstavka 55. člena tega zakona pritožnik vloge ne dopolni v skladu s pozivom ustavnega sodišča,
-
če je v primeru iz drugega odstavka 55. člena tega zakona tako nepopolna, da je ustavno sodišče ne more preizkusiti.
(2)
Ustavna pritožba se sprejme v obravnavo:
-
če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali
-
če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.
(3)
Postopek za preizkus ustavne pritožbe oziroma postopek odločanja o ustavni pritožbi se ustavi, če pritožnik umakne ustavno pritožbo.