Zahtevna agromelioracija se uvede z odločbo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, iz katere so razvidni:
-
meja območja zahtevne agromelioracije;
-
katastrske občine in parcelne številke, na katerih se uvede zahtevna agromelioracija;
-
predvidena agromelioracijska dela, njihova količina in lokacija in
-
predvideni datum zaključka agromelioracijskih del.
Grafična priloga točke a) tretjega odstavka prejšnjega člena in načrt agromelioracijskih del skupaj s popisom del iz točke c) tretjega odstavka prejšnjega člena sta sestavni del odločbe o uvedbi zahtevne agromelioracije in sta na vpogled strankam v postopku pri pristojnem organu.
Odločba o uvedbi zahtevne agromelioracije se vroči vsem lastnikom kmetijskih zemljišč na območju zahtevne agromelioracije. Če lastnik kmetijskega zemljišča za uvedbo zahtevne agromelioracije pooblasti fizično ali pravno osebo, se odločba o uvedbi zahtevne agromelioracije vroči tudi pooblaščeni osebi.
b)
ureditev manjših odvodnjavanj,
c)
ureditev novih poljskih poti,
č)
vsi ukrepi, ki presegajo omejitve iz četrtega odstavka tega člena,
d)
agromelioracije, katerih del je vnos:
-
zemeljskega izkopa, ki ne izhaja iz območja predlagane agromelioracije, razen če gre za rodovitno zemljo ali
-
umetno pripravljene zemljine.
Če lastnik kmetijskih zemljišč iz utemeljenih razlogov pred potekom predvidenega datuma zaključka agromelioracijskih del ne more zaključiti izvedbe agromelioracijskih del ali se dela še niso začela, lahko enkrat zaprosi za določitev novega predvidenega datuma zaključka izvedbe agromelioracijskih del, ki ne sme biti daljši od dveh let. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, po uradni dolžnosti pridobi mnenje kmetijske inšpekcije, iz katerega mora biti razvidno, ali se agromelioracijska dela izvajajo v skladu z odločbo o uvedbi zahtevne agromelioracije. Če so izpolnjeni pogoji iz tega odstavka, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izda odločbo o določitvi novega predvidenega datuma zaključka agromelioracijskih del.
Nezahtevne agromelioracije so:
a)
izravnava zemljišča na površini do 1 ha,
b)
krčitev grmovja in dreves,
c)
izravnava mikrodepresij na njivskih površinah,
č)
nasipavanje rodovitne zemlje,
d)
odstranitev kamnitih osamelcev do skupne količine 20 m3 na površini do 1000 m²,
e)
ureditev obstoječih poljskih poti z možnostjo gramoziranja do 20 cm,
f)
ureditev gorskih in kraških pašnikov,
Sanacija odlagališč in posledic izkoriščanja mineralnih surovin se ne štejeta za agromelioracijo po tem zakonu.
Za agromelioracijska dela, ki jih je treba izvesti zaradi komasacije, je treba pridobiti soglasje lastnikov kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 67 odstotkov površin kmetijskih zemljišč na predvidenem območju agromelioracije.
Minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše podrobnejše vsebine agromelioracij in vsebino vloge za uvedbo agromelioracije.