Zakon o začasnem zatočišču (ZZZat)

Osebe,

ki niso zaprosile za začasno zatočišče,

katerih vloga za začasno zatočišče je bila zavržena ali zavrnjena,

ki so prišle v Republiko Slovenijo, ko je bilo število določeno v drugem odstavku 2. člena tega zakona, že doseženo,

ki so izgubile začasno zatočišče z odvzemom, in katerih takojšnja vrnitev v matično državo ni možna, se namestijo v Prehodni dom Republike Slovenije za tujce.

V Prehodnem domu Republike Slovenije za tujce sta tem osebam zagotovljeni prehrana in nastanitev, gibanje pa jim je lahko omejeno v naslednjih primerih:

zaradi preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni,

če se skušajo izogniti ukrepu prisilne odstranitve iz države,

če ogrožajo svoje življenje ali življenje drugih ali povzročajo premoženjsko škodo.

Gibanje se lahko omeji:

s prepovedjo gibanja izven prostorov Prehodnega doma Republike Slovenije za tujce ali,

s prepovedjo gibanja izven določenega območja.

V odločbi o omejitvi gibanja se lahko odredi tudi kontrola prisotnosti osebe, ki ji je gibanje omejeno, vendar ne več kot dvakrat dnevno.

O omejitvi gibanja odloča Prehodni dom Republike Slovenije za tujce po uradni dolžnosti in po določbah predpisov o upravnem postopku. Omejitev gibanja lahko traja do prenehanja razlogov, vendar najdalj tri mesece. Če so razlogi za omejitev gibanja po tem času še vedno podani, se omejitev lahko podaljša še za tri mesece. Omejitev gibanja iz razlogov preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni traja dokler so za to podani razlogi.

Zoper odločbo o omejitvi gibanja je dovoljena pritožba na pristojno sodišče v roku treh dni po njeni vročitvi. Sodišče mora o pritožbi odločiti v roku petih dni.