Zakon o bančništvu (ZBan-1)

Če je Banka Slovenije po 287. členu tega zakona kot konsolidacijski nadzorni organ pristojna in odgovorna za nadzor na konsolidirani podlagi EU nadrejene banke ali banke, ki jo obvladuje EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding, si mora skupaj z drugimi udeleženimi nadzornimi organi prizadevati za sprejem skupne odločitve o oceni ustreznega notranjega kapitala na konsolidirani podlagi za bančno skupino, upoštevaje njen finančni položaj in profil tveganosti ter zahtevano raven kapitala nad minimalno, pri vseh družbah v bančni skupini in na konsolidirani podlagi.

Banka Slovenije si mora skupaj z drugimi nadzornimi organi prizadevati, da bi bila skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena sprejeta v štirih mesecih od predložitve poročila Banke Slovenije, ki vsebuje oceno tveganosti bančne skupine, drugim nadzornim organom.

Skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena vsebuje poleg ocene iz drugega odstavka tudi ocene tveganosti podrejenih družb, ki jih izdelajo sodelujoči nadzorni organi.

Obrazloženo skupno odločitev iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije posreduje EU nadrejeni banki.

Banka Slovenije se na zahtevo sodelujočega nadzornega organa ali na lastno pobudo posvetuje z Evropskim bančnim organom, mnenje katerega upošteva ali pa obrazloži vsako pomembno odstopanje.

Če skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena ni sprejeta v roku iz drugega odstavka tega člena, odločitev o oceni ustreznega notranjega kapitala ter, kjer je primerno, o zahtevani ravni kapitala nad minimalno na konsolidirani podlagi sprejme Banka Slovenije, pri tem pa po presoji upošteva ocene tveganosti podrejenih družb, ki jih izdelajo sodelujoči nadzorni organi. Obrazložena odločitev iz prejšnjega stavka mora obsegati tudi oceno tveganosti podrejenih družb ter stališča Banke Slovenije o stališčih in pomislekih drugih nadzornih organov. To odločitev Banka Slovenije posreduje EU nadrejeni banki in sodelujočim nadzornim organom.

Če je kot konsolidacijski nadzorni organ pristojen nadzorni organ druge države članice, Banka Slovenije, če skupna odločitev ni sprejeta v roku iz drugega odstavka tega člena, sprejme odločitev o oceni ustreznega notranjega kapitala ter, kjer je primerno, o zahtevani ravni kapitala nad minimalno, za banko ali na konsolidirani podlagi na ravni podskupine. Obrazloženo odločitev, ki vsebuje tudi stališča Banke Slovenije do stališč in pomislekov konsolidacijskega nadzornega organa, Banka Slovenije posreduje banki.

Banka Slovenije ali kateri koli drug nadzorni organ, ki je vključen v nadzor na konsolidirani podlagi, lahko ob izteku štirimesečnega obdobja sprejemanja skupne odločitve iz prvega odstavka tega člena, oziroma v vsakem primeru pred njenim sprejetjem, predloži Evropskemu bančnemu organu zahtevo v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.

Če je vložena zahteva iz osmega odstavka tega člena, Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzorni organ prekine postopek odločanja o oceni ustreznega notranjega kapitala iz prvega odstavka tega člena do odločitve Evropskega bančnega organa. Če slednji na podlagi tretjega odstavka 19. člena Uredbe 1093/2010/EU sprejme svojo odločitev o zadevi, Banka Slovenije to odločitev upošteva. Če Evropski bančni organ svoje odločitve ne sprejme v enem mesecu od vložitve zahteve, Banka Slovenije odloči o oceni ustreznega notranjega kapitala in, kjer je primerno, o zahtevani ravni kapitala nad minimalno na konsolidirani podlagi v skladu s šestim odstavkom tega člena.

Če je kot konsolidacijski nadzorni organ pristojen nadzorni organ druge države članice in če ob morebitni zahtevi iz osmega odstavka tega člena Evropski bančni organ na podlagi tretjega odstavka 19. člena Uredbe 1093/2010/EU odloči o tej zadevi, udeleženi nadzorni organi to odločitev upoštevajo. Če Evropski bančni organ ne odloči o zahtevi iz osmega odstavka tega člena v enem mesecu od vložitve zahteve, konsolidacijski nadzorni organ sam odloči o oceni ustreznega notranjega kapitala in, kjer je primerno, o zahtevani ravni kapitala nad minimalno na konsolidirani podlagi.

V primeru iz desetega odstavka tega člena Banka Slovenije prekine postopek odločanja o oceni ustreznega notranjega kapitala in, kjer je primerno, o zahtevani ravni kapitala nad minimalno za banko ali na konsolidirani podlagi na ravni podskupine do odločitve Evropskega bančnega organa. Če slednji na podlagi tretjega odstavka 19. člena Uredbe 1093/2010/EU odloči o tej oceni, mora Banka Slovenije to odločitev upoštevati. Če Evropski bančni organ svoje odločitve ne sprejme v enem mesecu od vložitve zahteve, Banka Slovenije odloči o oceni ustreznega notranjega kapitala in, kjer je primerno, o zahtevani ravni kapitala nad minimalno za banko ali na konsolidirani podlagi na ravni podskupine v skladu s sedmim odstavkom tega člena.

Odločitve iz prvega, šestega in sedmega odstavka tega člena so zavezujoče.

Banka Slovenije kot konsolidacijski nadzorni organ skupno odločitev iz prvega odstavka tega člena ter odločitev iz šestega in devetega odstavka tega člena posodobi enkrat na leto. Ti oceni posodobi tudi, kadar nadzorni organ, pristojen za nadzor podrejenih družb nadrejene banke EU ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, pri Banki Slovenije kot konsolidacijskem nadzornem organu vloži pisno in utemeljeno zahtevo za posodobitev ocene ustreznega notranjega kapitala v zvezi z zahtevano ravnijo kapitala nad minimalno. V primeru iz prejšnjega stavka lahko posodobitev ocene temelji na dvostranskem dogovoru med Banko Slovenije in nadzornim organom, ki je vložil zahtevo.

Če je kot konsolidacijski nadzorni organ pristojen nadzorni organ druge države članice, lahko Banka Slovenije pri tem organu vloži pisno in utemeljeno zahtevo za posodobitev ocene ustreznega notranjega kapitala v zvezi z zahtevano ravnijo kapitala nad minimalno iz drugega odstavka 248. člena tega zakona.