(1)
Če odreditveni pravosodni organ tako odredi v nalogu, preiskovalni sodnik zaseže in izroči predmete, ki utegnejo biti dokazilo v kazenskem postopku ali, ki se morajo po domačem kazenskem zakonu vzeti.
(2)
Če odreditveni pravosodni organ v nalogu odredi odvzem in zaseg premoženjske koristi, se odvzem premoženjske koristi odredi na podlagi zakonskih določb, ki urejajo odvzem premoženjske koristi, zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje ter zakona, ki ureja kazenski postopek, glede odvzema premoženjske koristi.
(3)
Predmeti oziroma premoženjska korist iz prejšnjih odstavkov se zasežejo in izročijo tudi v primeru, ko se predaje ne more izvršiti zaradi smrti ali pobega zahtevane osebe.
(4)
Če je domače sodišče predmete ali premoženje iz prvega in drugega odstavka tega člena zaseglo v kazenskem postopku, ki je v teku, predmete zadrži ali jih začasno izroči odreditveni državi članici pod pogojem, da jih ta vrne.
(5)
Odreditvena država vrne predmete iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je do njih upravičena država izvršiteljica ali tretja oseba. Stroške prevzema, hrambe in vrnitve predmetov nosi odreditvena država članica.