Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
(a)
Evropski nalog za prijetje in predajo (v nadaljnjem besedilu: nalog) je odločba, ki jo izda pravosodni organ države članice Evropske unije z namenom, da bi druga država članica Evropske unije, prijela in ji predala osebo, zoper katero namerava izvesti kazenski postopek ali izvršiti kazen zapora;
(b)
Odreditveni pravosodni organ je organ države članice Evropske unije, ki je po zakonodaji te države pristojen za odreditev naloga;
(c)
Izvršitveni pravosodni organ je organ države članice, ki je po zakonodaji te države pristojen za izvedbo postopka za predajo;
(č)
Centralni pravosodni organ je organ države članice, ki je po zakonodaji te države pristojen za administrativno pošiljanje in prejemanje nalogov in za vso s tem povezano uradno korespondenco;
(d)
Zahtevana oseba je posameznik ali posameznica, zoper katerega je odrejen nalog in ga je potrebno predati državi članici, ki je odredila nalog;
(e)
Predaja pomeni predajo zahtevane osebe s strani države članice drugi državi članici, ki je odredila nalog;
(f)
Tretja država je država, ki ni članica Evropske unije;
(g)
Tujec ali tujka (v nadaljnjem besedilu: tujec) je državljan države, ki ni država članica Evropske unije;
(h)
Načelo specialnosti pomeni, da se zahtevana oseba, ki je predana drugi državi članici, ne sme preganjati, zoper njo izvršiti kazen ali predati drugi državi članici zaradi drugega kaznivega dejanja, ki ga je storila pred predajo.