33. člen
(tla)
(1)
Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine ter deponije se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(2)
Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, od materialov pa le tisti, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S prometnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se upoštevajo določbe 35. člena te uredbe. Predvidijo se nujni ukrepi za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
(3)
Izvajalec zemeljskih del za sanacijo kmetijskih površin izdela v skladu z usmeritvami Poročila o vplivih na okolje za hidroelektrarno Krško, ki ga je izdelal Imos Geateh, d.o.o., Ljubljana, št. projekta PVO-159/05, in je v obvezni prilogi državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: Poročilo o vplivih na okolje), tehnološki elaborat – projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani, deponira in uporabi za sanacijo degradiranih tal ter za urejanje novih kmetijskih površin na območjih nadvišanja terena za urejanje nasipov, zelenih rekreacijskih površin in obcestnih prostorov rekonstruiranih cest ter obvodnih prostorov Save in izlivnih delov pritokov. Sanacije površin se začnejo že med gradnjo. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom. Odstranjevanje plasti tal naj poteka postopno, na manjših površinah.
(4)
Deponije se izvedejo tako, da se ohranita rodovitnost in količina prsti, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice. Višina deponiranega materiala na območjih nadvišanj kmetijskih zemljišč ne sme presegati 3 m, pri čemer debelina plasti živice ne sme presegati 1,5 m, nagib brežine pa ne sme preseči 2 : 3. Na odkriti del tal se na matično podlago, ki se oblikuje z naklonom proti Savi, vgradi material, pridobljen s poglabljanjem struge oziroma z drugim ustreznim nasipnim materialom. Nadvišanja se izvajajo v plasteh, katerih debeline se opredelijo glede na značilnosti nasipnega materiala in mehanizacije. Plasti nadvišanja se izvedejo v naklonu 5–10 ‰ v smeri proti reki.
(5)
Prevažanje po deponiranem materialu ni dopustno. Deponije se zaščitijo pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Odstranjene plasti obdelovalnih tal se čim prej razprostrejo nazaj na nadvišan teren; če bi bila vgradnja zaključnih plasti preložena za daljši čas, se deponirani material poseje s travno-deteljno mešanico. Zgornja zaključna plast se po vgradnji podrahlja, pri čemer je pomembno, da je zemljišče suho do globine 1 m. Z ureditvami zaključnega sloja tal se prepreči odnašanje prsti ob deževju in izpiranje v vode.
(6)
Vsa dela morajo potekati v obdobju, ko tla niso preveč razmočena. Pri izvedbi del mora biti zagotovljen nadzor pedologa. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o nadaljnji uporabi za sanacijo.
(7)
Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z veljavnimi občinskimi prostorskimi akti.