(1)
Načelna pravna stališča sprejema kolegij Vrhovnega državnega tožilstva v sestavi vrhovnih državnih tožilcev.
(2)
Vsak državni tožilec lahko da pobudo tudi za sprejem načelnega pravnega stališča po naslednjem postopku:
-
pobudo za sprejem načelnega pravnega stališča, ki jo poda okrožni državni tožilec, najprej obravnava kolegij okrožnega državnega tožilstva oziroma skupine, ki lahko odloči, da Vrhovnemu državnemu tožilstvu predlaga, da o njem odloči;
-
pobudo kolegija pošlje vodja okrožnega državnega tožilstva oziroma skupine generalnemu državnemu tožilcu in ga seznani z vsebino stališča kolegija; generalni državni tožilec odloči o uvrstitvi pobude na dnevni red kolegija Vrhovnega državnega tožilstva in določi poročevalca, ki bo oblikoval tudi pravni stavek načelnega pravnega stališča;
-
višji in vrhovni državni tožilci lahko dajejo pobude za sprejem načelnih pravnih stališč kolegiju Vrhovnega državnega tožilstva; obrazloženo pobudo z oblikovanim pravnim stavkom pošljejo generalnemu državnemu tožilcu, ki odloči o uvrstitvi pobude na dnevni red kolegija.
(3)
Generalni državni tožilec skliče kolegij Vrhovnega državnega tožilstva za obravnavo predlaganega načelnega pravnega stališča s pisnim vabilom, kateremu je priloženo gradivo o pobudi in stališču pobudnika, najmanj osem dni pred datumom kolegija.
(4)
Načelno pravno stališče je sprejeto, če zanj glasuje večina vseh vrhovnih državnih tožilcev.