Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)

Denarna kazen se izreka v dnevnih zneskih, če to ni mogoče, pa tudi v določenem znesku. Če se denarna kazen izreče v dnevnih zneskih, lahko znaša najmanj pet, največ pa tristošestdeset dnevnih zneskov, za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti pa največ tisočpetsto dnevnih zneskov. Če se denarna kazen izreče v določenem znesku, najnižji znesek ne sme biti manjši od 30.000 tolarjev, najvišji pa ne večji od 3,000.000 tolarjev, za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, pa ne večji od 9,000.000 tolarjev.

Število dnevnih zneskov denarne kazni določi sodišče upoštevajoč splošna pravila o odmeri kazni. Višino dnevnega zneska določi sodišče tako, da upošteva višino storilčevega dnevnega zaslužka glede na njegovo trimesečno čisto plačo in njegove druge dohodke ter njegove družinske obveznosti. Pri določanju višine zneska se sodišče opre na podatke, ki v času izrekanja kazni niso stari več kot šest mesecev.

Podatke iz prejšnjega odstavka, ki sodišču niso znani, priskrbi obdolženec v roku, ki ga določi sodišče, najkasneje pa do konca glavne obravnave. Če sodišču do konca glavne obravnave niso znane okoliščine, pomembne za določitev višine dnevnega zneska denarne kazni, izreče denarno kazen v določenem znesku, pri čemer upošteva splošna pravila za odmero kazni.

Najnižji dnevni znesek denarne kazni znaša eno šestdesetino, najvišji pa eno tretjino zadnje uradno objavljene povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo.

V sodbi določi sodišče rok za plačilo denarne kazni. Ta rok ne sme biti krajši od petnajst dni in ne daljši od treh mesecev, vendar pa sme sodišče v opravičenih primerih dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let.

Če se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni oziroma, če je bila denarna kazen izrečena v določenem znesku, za vsakih začetih 10.000 tolarjev določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev.

Če obsojenec plača samo del denarne kazni, se mu ostanek sorazmerno spremeni v zapor, če plača še ostanek, pa se izvrševanje zapora ustavi.

Po obsojenčevi smrti se denarna kazen ne izvrši.