Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Ponikve–Hrastje

Vsi posegi v relief, nasipi in vkopi se morajo čim bolj prilagajati obstoječemu reliefu. Brežine nasipov morajo biti oblikovane čim bolj razgibano, če je potrebno, naj bodo stopničaste ter polagoma izpeljane v obstoječi teren. Širina vmesnih berm se glede na oblikovanost okoliškega terena lahko spreminja. Brežine vkopov se oblikujejo razgibano, spodnje brežine tik ob avtocesti se lahko oblikujejo strmeje (do višine 8,0 m), zgornje pa položneje z izpeljavo v obstoječ teren. Posamezni ostanki terena, ki nastajajo ob manjših vkopih, se odstranijo oziroma poravnajo skladno z oblikovanjem širšega prostora. Na robovih vkopov in nasipov se skladno s podrobnejšimi prostorskimi situacijami izvede zaokrožitev.

Med gradnjo je treba ohraniti obstoječe mikroreliefne pojave, ki naj se vključijo v krajinsko ureditev obcestnega prostora. Brežine nasipov in položnejše brežine vkopov nad prvo brežino ob avtocesti morajo biti ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in zasajene z vegetacijo. Načrt oblikovanja reliefa po projektni dokumentaciji mora vsebovati situacijo, v kateri bo s pomočjo plastnic prikazano oblikovanje reliefa na krajinsko občutljivih delih trase.

Osnovna izhodišča nove zasaditve morajo biti zagotovitev čim večje vpetosti posega v prostor ter vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgleda in zakrivanje pogledov na vidno moteče protihrupne pregrade ob naseljih. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu (travinje in njive, gozd, gozdne zaplate s sklenjenim gozdnim robom, posamezna drevesa, grmovne živice), vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije.

Na območjih, na katerih je treba posekati gozd, je treba poseke omejiti na čim ožji prostor in zasaditi nov gozdni rob ob zagotavljanju avtohtone vrstne sestave in plastovitosti. Na delih odseka, na katerih avtocesta poteka po kmetijskih površinah, se obcestni prostor zatravi, prav tako se zatravi ločilni pas. Ob protihrupnih pregradah se predvidi zasaditev posamičnih skupin dreves in/ali skupin grmovnic, predvsem ob začetkih in iztekih posameznih ukrepov, pri čemer se upoštevajo pogledi z avtoceste in iz okoliških naselij. Nasipne brežine ob viaduktu Dole se zasadijo z drevjem, tako da je dosežena naravna sklenitev strmega in z gozdom poraslega brega. Zaradi številnih razlik v nivoju, ki so odvisne od navezave avtocestnega priključka Mirna Peč na teren, se zasadijo drevesa in grmovje. S tem se vidno neprisiljeno poveže cestni sistem z obstoječim terenom. Za zatravitev suhih pobočij nasipnih brežin se uporabijo semena počasi rastočih trav s primesjo značilnih zelišč.

Vsi opuščeni deli obstoječega cestnega omrežja se uredijo s poravnavo terena in nasipavanjem rodovitne zemlje ter zveznim oblikovanjem reliefa, upoštevajoč okoliški teren. Vse urejene površine se zatravijo, drevnine pa se zasadijo skladno s krajinskimi značilnostmi posameznih delov odseka.

Med gradnjo je treba čim bolj omejiti gradbišče, odstrani se le najnujnejša vegetacija. Zasaditvene postopke je treba začeti že med gradnjo, v saditveni sezoni. Zasaditev se po odprtju avtoceste primerno vzdržuje.

Na območju poteka avtoceste zahodno od priključka Mirna Peč je dopusten odmik od rešitev po tem državnem lokacijskem načrtu, in sicer tako, da se oblikovanje južne brežine ob trasi od km 18,1 do 18,3 + 40 avtoceste prilagodi rešitvam občinskega lokacijskega načrta za industrijsko območje Dolenja vas pri Mirni Peči.