(1)
Če ponudnik želi v Republiki Sloveniji občasno opravljati obrtno dejavnost, ki lahko pomeni resno tveganje za javno zdravje ali varnost, mora pred prvim opravljanjem te dejavnosti dobiti dovoljenje za občasno opravljanje obrtne dejavnosti. O zahtevi za izdajo dovoljenja odloča pristojni organ.
(2)
Vlada Republike Slovenije z uredbo iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona določi obrtne dejavnosti, ki lahko pomenijo resno tveganje za javno zdravje ali varnost iz prejšnjega odstavka.
(3)
Ponudnik mora poleg pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati še pogoje glede ustrezne poklicne kvalifikacije.
(4)
Če poklic ali obrtna dejavnost v državi sedeža ni regulirana, mora ponudnik izkazati, da je vsaj dve leti v zadnjih desetih letih opravljal ta poklic oziroma obrtno dejavnost v državi sedeža.
(5)
Ne glede na prejšnji odstavek se zahteva po opravljanju poklica ali obrtne dejavnosti vsaj dve leti v zadnjih desetih letih v državi sedeža ne uporablja, če ponudnik izkaže, da je opravil regulirano izobraževanje in usposabljanje za ta poklic ali za opravljanje te obrtne dejavnosti.
(6)
Pristojni organ mora zahtevo za izdajo dovoljenja za občasno opravljanje obrtne dejavnosti preizkusiti v roku petih delovnih dni od njenega prejema. Če ugotovi, da ponudnik izpolnjuje zakonite pogoje, izda dovoljenje, v nasprotnem primeru v tem roku po uradni dolžnosti pošlje potrdilo o prejemu zahteve. V potrdilu se navede predmet zahteve, datum prejema in opozorilo o pravnih posledicah, če o zahtevi ne bo odločeno v zakonitem roku.
(7)
Poleg potrdila o prejemu zahteve ali najkasneje v roku enega meseca od prejema zahteve se ponudniku pošlje poziv za morebitno dopolnitev nepopolne zahteve.
(8)
O zahtevi za izdajo dovoljenja za občasno opravljanje obrtne dejavnosti je treba odločiti v roku enega meseca od prejema zahteve. Če je ponudnik pozvan k dopolnitvi zahteve ali k opravljanju preizkusa usposobljenosti iz devetega odstavka tega člena, se rok za izdajo odločbe podaljša za dva meseca.
(9)
Če razlika med poklicnimi kvalifikacijami ponudnika in nacionalnimi zahtevami lahko pomeni resno tveganje za javno zdravje ali varnost, pristojni organ v pozivu naloži preizkus poklicne usposobljenosti, ki mora biti opravljen v roku enega meseca.
(10)
Če pristojni organ ponudniku v roku enega meseca od prejema zahteve ne pošlje poziva za dopolnitev zahteve, opravljanje preizkusa usposobljenosti iz prejšnjega odstavka ali ne pošlje odločbe, se z iztekom roka šteje, da je dovoljenje za občasno opravljanje obrtne dejavnosti izdano.
(11)
Če je pristojni organ ponudnika pozval k dopolnitvi nepopolne zahteve ali opravljanju preizkusa iz devetega odstavka tega člena in mu ne pošlje odločbe v roku treh mesecev, se z iztekom roka šteje, da je dovoljenje za občasno opravljanje obrtne dejavnosti izdano.
(12)
Dovoljenje za občasno opravljanje obrtnih dejavnosti se izda za obdobje enega leta. Po vročitvi odločbe ali po poteku roka iz desetega in enajstega odstavka tega člena se ponudnika po uradni dolžnosti vpiše v obrtni register.
(13)
Zoper odločitev pristojnega organa o občasnem opravljanju obrtne dejavnosti je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za obrt.
(14)
Če ponudnik pred iztekom dovoljenja za občasno opravljanje obrtne dejavnosti ali najkasneje v roku treh mesecev po izteku vloži prijavo za nadaljnje občasno opravljanje obrtne dejavnosti, se nadaljnje opravljanje obrtne dejavnosti evidentira v obrtnem registru, ponudniku pa se po uradni dolžnosti izda potrdilo o opravljanju obrtne dejavnosti za obdobje enega leta.
(15)
Višina nadomestila za odločanje o izdaji dovoljenja za občasno opravljanje obrtne dejavnosti se zaračuna v višini, ki jo za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije določa zakon, ki ureja upravne takse. Vpis ponudnika v obrtni register je brezplačen.
(16)
Deveti odstavek tega člena se ne uporablja, če se za opravljanje obrtne dejavnosti uporablja sistem avtomatičnega priznavanja poklicne kvalifikacije na podlagi poklicnih izkušenj.