Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO)

Upravitelj kritnega premoženja z dnem imenovanja pridobi pravico upravljanja in razpolaganja s kritnim premoženjem v obsegu, ki je potreben za nadaljnjo in nepretrgano poravnavo obveznosti do imetnikov hipotekarnih obveznic.

Upravitelj kritnega premoženja pridobi pravico razpolaganja tudi s tistim delom terjatev iz naslova hipotekarnega kredita, ki v skladu z drugim odstavkom 26. člena tega zakona ne šteje kot kritno premoženje. Ob dospelosti terjatev iz naslova tega kredita bo upravitelj kritnega premoženja sorazmerni del izločil v stečajno maso izdajatelja.

Upravitelj kritnega premoženja predstavlja imetnike obveznic pred sodiščem.

Stečajni upravitelj izdajatelja lahko kadarkoli zahteva, da upravitelj kritnega premoženja del tega premoženja, za katerega je nesporno ugotovljeno, da ne bo potreben za poravnavo obveznosti iz naslova izdanih hipotekarnih obveznic, izloči v stečajno maso izdajatelja.

O zahtevi stečajnega upravitelja iz prejšnjega odstavka odloča sodišče, ko pridobi mnenje upravitelja kritnega premoženja.

V primeru preostanka kritnega premoženja, po poravnavi zadnje obveznosti iz hipotekarnih obveznic in plačilu vseh stroškov upravljanja, upravitelj kritnega premoženja prenese preostanek v stečajno maso izdajatelja. V stečajno maso prenese tudi premoženje, ki ostane po zastaranju zadnje obveznosti iz naslova hipotekarnih obveznic.

V 30 dneh po nastopu svoje funkcije mora upravitelj kritnega premoženja sestaviti otvoritveno bilanco stanja, s katero zajame kritno premoženje in obveznosti, ter pojasnila k tej bilanci. 30 dni po vsakem koledarskem letu mora sestaviti letno poročilo o kritnem premoženju in obveznostih.

Upravitelj kritnega premoženja mora na zahtevo poročati stečajnemu sodišču ali Banki Slovenije.

Po zapadlosti zadnje obveznosti iz hipotekarnih obveznic upravitelj kritnega premoženja sestavi zaključno bilanco in zaključno poročilo.

Stroški in nagrada upravitelja kritnega premoženja se plačajo iz kritnega premoženja.