28. člen
Vrednotenje nepremičnin
(1)
Hipotekarna kreditna vrednost na podlagi pravil vrednotenja nepremičnin oziroma posplošena tržna vrednost na podlagi metod množičnega vrednotenja nepremičnin se ugotavlja individualno za vsako nepremičnino posebej.
(2)
Hipotekarno kreditno vrednost nepremičnine mora ugotoviti neodvisni cenilec iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona.
(3)
Vrednost nepremičnine mora biti dokumentirana pregledno in jasno, pri hipotekarni kreditni vrednosti tudi z datumom cenitve in podpisom neodvisnega cenilca iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona.
(4)
Med trajanjem razmerja zavarovanja hipotekarnega kredita z ustanovitvijo hipoteke ali zemljiškega dolga na nepremičnini mora izdajatelj redno spremljati vrednost zastavljene nepremičnine in oceno te vrednosti za komercialne nepremičnine izdelati najmanj enkrat na leto, za stanovanjske nepremičnine pa najmanj enkrat na tri leta. Za spremljanje vrednosti in identifikacijo nepremičnin, pri katerih je treba opraviti prevrednotenje, lahko izdajatelj uporablja tudi statistične metode.
(5)
Če se tržne cene nepremičnin znižajo za več kakor 10% ali če kreditojemalec zamuja s poravnavanjem obveznosti iz naslova hipotekarnih kreditov za več kot 90 dni, mora biti izdelana nova ocena hipotekarne kreditne vrednosti nepremičnine s poudarkom na oceni temeljnih predpostavk o prihodnjih tržnih gibanjih na zadevnem trgu, pri uporabi posplošene tržne vrednosti pa tudi ob vsakokratni objavi novega, nižjega indeksa vrednosti nepremičnin oziroma novem generalnem vrednotenju nepremičnin.
(6)
Pri prenosu hipotekarnih kreditov z drugega kreditodajalca iz 16. člena tega zakona na izdajatelja, mora ta preveriti, da so nepremičnine, na katerih je ustanovljena hipoteka, vrednotene v skladu s tem zakonom.
(7)
Če drug kreditodajalec ne vrednoti nepremičnin v skladu s tem zakonom, mora tako vrednotenje nepremičnin pred prenosom opraviti izdajatelj.