4. člen
(ukrepi v primeru suma na klasično prašičjo kugo)
(1)
Veterinarska organizacija je dolžna ob sumu, da se je pojavila klasična prašičja kuga, brez odlašanja potrditi ali ovreči sum v skladu s postopki iz diagnostičnega priročnika in o vsakem sumu nemudoma obvestiti VURS in NVI.
(2)
VURS mora nemudoma sklicati člane DSNB, ki vodi in nadzira ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni.
(3)
Veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni v skladu z navodili DSNB:
(4)
Če suma na klasično prašičjo kugo ni mogoče izključiti, odredi veterinarski inšpektor uradni nadzor na sumljivem gospodarstvu ter izvajanje naslednjih ukrepov, ki jih v skladu z navodili DSNB izvaja veterinarska organizacija:
(5)
Ukrepe iz prejšnjega odstavka se lahko uvede tudi na drugih gospodarstvih, za katera se sumi, da so okužena.
(6)
Če tako zahteva epizootiološko stanje in še posebej v primeru, če se sumljivo gospodarstvo nahaja na območju z visoko gostoto prašičev, lahko veterinarski inšpektor po posvetovanju z DSNB odredi ukrepe iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika. Če pogoji dopuščajo, veterinarski inšpektor izvajanje teh ukrepov omeji samo na prašiče, ki so sumljivi na okužbo z virusom klasične prašičje kuge in le na tiste objekte, kjer so bili ti prašiči nastanjeni, pod pogojem, da so bili ti prašiči nastanjeni in krmljeni povsem ločeno od drugih prašičev na gospodarstvu. V vsakem primeru je potrebno po pokončanju prašičev odvzeti zadostno količino vzorcev, da se v skladu z določili diagnostičnega priročnika, prisotnost virusa klasične prašičje kuge potrdi ali izključi.
(8)
Ukrepi iz četrtega odstavka tega člena se izvajajo, dokler ni sum na klasično prašičjo kugo uradno izključen.
(7)
Okrog sumljivega gospodarstva lahko veterinarski inšpektor določi začasno območje nadzora, znotraj katerega se izvajajo ukrepi iz četrtega odstavka tega člena.