22. člen
(odprava posledic izrednih dogodkov)
(1)
Tekoča ali investicijska vzdrževalna dela, ki se izvajajo zaradi odprave posledic izrednih dogodkov ali drugih nepredvidenih dogodkov (elementarne nesreče ipd.) in je njihovo vnaprejšnje načrtovanje nemogoče, se izvajajo:
-
v primeru manjših poškodb – skladno z uveljavljeno prakso odprave takšnih dogodkov brez posebnih operativnih načrtov in
-
v primeru večjih poškodb – na podlagi operativnega načrta, ki ga pripravi izvajalec vzdrževanja ob upoštevanju dejanskih okoliščin in potreb v vsakem posameznem primeru posebej.
(2)
Upravljavec lahko odredi izvedbo takšnih del, s katerimi se izboljšajo oziroma nadgradijo elementi sestavnih delov prog, če je to ekonomsko upravičeno, tehnično izvedljivo in ne pomeni nerazumno velikega povečanja obsega del.
(3)
Dela iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko izvajajo, če za takšna dela obstaja že izdelana in potrjena dokumentacija ali če se dokumentacija izdela in potrdi v času po nastanku izrednega dogodka, če to ne povzroči nerazumnega podaljšanja odprave posledic.
(4)
Za vključevanje elementov, naprav, sistemov in/ali sestavnih delov prog, ki so bili zajeti v vzdrževalna dela iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe 30. in 31. člena tega pravilnika.
(5)
Po zaključku vzdrževalnih del iz prvega odstavka tega člena, je treba vso tehnično in ostalo obstoječo dokumentacijo popraviti skladno z novim stanjem.
(6)
Če se vzdrževalna dela iz drugega odstavka tega člena izvajajo na progah vseevropskega železniškega omrežja, določenih v 4. členu tega pravilnika, se mora zagotoviti izpolnjevanje pogojev interoperabilnosti. Upravljavec mora pridobiti sklep ministra o ustreznosti nameravanih vzdrževalnih del v javno korist in izvesti tehnični pregled ter pridobiti uporabno dovoljenje.