Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica – Draženci

V času gradnje je potrebno v največji možni meri ohranjati vso drevesno vegetacijo in naravno oblika gozda. Odstraniti je treba le drevje do roba obcestnega prostora. Sečnja mora omogočiti predvsem učinkovito sanacijsko obsaditev in novo oblikovanje gozdnega roba. Preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in na novo ustvarjene preseke je treba v globini eno do dveh drevesnih višin pričeti sanirati že v času gradnje in zasaditi z avtohtonimi vrstami, pri čemer je treba poskrbeti tudi za ustrezno vertikalno zgradbo oziramo zastopanost vseh slojev gozda. Sajenje mora potekati v spomladanskem ali jesenskem času.

Za nasipe se v čim večji meri uporabi material iz izkopov. Brežine in druge zaradi gradbišča odprte površine se zasadijo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.

Med gradnjo se je treba v največji možni meri izogibati vsem začasnim posegom v stoječe vode, vodotoke ali njihove puferske pasove, ki jih označuje grmovna ali drevesna vegetacija.

Preprečiti je treba odlaganje vsakršnega gradbenega ali izkopnega materiala, splakovanje delovnega orodja v okoliških vodah, spuščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v okoliške vode ter odtekanje naftnih derivatov, ki se uporabljajo za delovanje gradbenih strojev in transportnih sredstev. Vse vodotoke je treba med gradnjo varovati, regulirane pa obsaditi z obvodno vegetacijo ter tako omogočiti ponovno vzpostavitev obvodnih biotopov.

Posegi v vode naj bodo prostorsko in časovno omejeni in z minimalnim vnosom snovi v vodo (materiali, ki vsebujejo nevarne spojine niso dovoljeni) ob tem, da v vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Vsaj 14 dni pred začetkom gradnje je potrebno o začetku gradnje obvestiti Ribiško družino, ki na prizadetem območju upravlja z vodnim življem, da izvede ali organizira izvedbo intervencijskega elektroizlova rib na predvidenem delu posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten.

Živalim se nekontrolirano prehajanje čez avtocesto in hitro cesto prepreči z varnostno žično ograjo višine 2,00 m. Živalskim vrstam, ki jim bo z izgradnjo avtoceste prekinjena migracijska pot, se zagotovi varno prehajanje preko avtoceste.

Na osnovi predhodnih naravovarstvenih pogojev in rezultatov Poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelal Oikos, d.o.o., pod številko projekta 224, maj 2005 (v nadaljnjem besedilu: Poročilo o vplivih na okolje) so za potrebe prehodov živali zagotovljeni naslednji ukrepi, prilagojeni predvsem potrebam srnjadi:

prilagoditev podvoza poljske poti za podhod za živali pod avtocesto v Marješki hosti, v km 5+000, dimenzij 12,0 x 4 m (vključno s poljsko potjo v makadamski izvedbi),

prilagoditev podvoza poljske poti za podhod za živali pod avtocesto v Zlatoliški hosti, v km 11+550, dimenzij 12,0 x 4,0 m (vključno s poljsko potjo v makadamski izvedbi),

možnost prehoda pod viaduktom avtoceste preko železniške proge Pragersko – Ptuj – Ormož v km 16+750 v obojestranskem 10 m pasu ob cesti ob železnici, ki se ogradi proti cesti.

Med km 2+550 – 2+950 je predvidena obojestranska varovalna ograja za dvoživke. V času gradnje in obratovanja mora investitor zagotoviti spremljanje migracij in stanja populacij na območju gramoznic v Hotinjski Agrarni in v Dražencih. Skladno z rezultati bo investitor določil potrebne lokacije varovalnih ograj in dodatne ukrepe za varstvo dvoživk.