(1)
Terjatve upnikov, ki se poplačajo iz razdelitvene mase, se izplačajo po naslednjem vrstnem redu:
1.
terjatve iz naslova glavnice in obresti, ki so se natekle do dneva začetka stečajnega postopka;
2.
terjatve iz naslova obresti, glede katerih je na podlagi petega odstavka 131. člena tega zakona prenehala ločitvena pravica, če bi premoženje, ki je bilo predmet ločitvene pravice, zadoščalo za njihovo poplačilo, v primeru, da ločitvena pravica ne bi prenehala;
3.
druge terjatve iz naslova obresti;
4.
terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom v primeru stečaja poplačajo šele po poplačilu drugih terjatev do dolžnika (podrejene terjatve).
(2)
Dokler niso v celoti poplačane terjatve predhodnega vrstnega reda, ni mogoče poplačati terjatev naslednjega vrstnega reda.
(3)
Razdelitvena masa, ki ostane po celotnem poplačilu vseh terjatev iz prvega odstavka tega člena, se razdeli delničarjem, družbenikom oziroma imetnikom drugih članskih pravic stečajnega dolžnika, v sorazmerju z njihovo udeležbo v osnovnem kapitalu dolžnika, če zakon, statut, družbena pogodba oziroma drug pravni akt, ki ureja razmerja med imetniki članskih pravic, ne določa drugače.