(1)
Odpornost embalaže proti gorivu se ugotavlja tako, da se na površino embalaže (ali vzorca materiala) nanese ločeno 10 ml neosvinčenega bencina in dizelskega goriva. Po šestih urah se vizualno preveri stanje. Na površini ne sme biti opaznih nobenih sprememb.
(2)
Odpornost proti temperaturnim spremembam se ugotavlja tako, da se embalažo trikrat zaporedoma drži po 2 uri na temperaturi –25 °C ± 2 °C in nato na temperaturi 80 °C ± 2 °C. Po ohladitvi na 20 °C ± 2 °C se vizualno preveri stanje. Na embalaži ne sme biti opaznih nobenih sprememb.
(3)
Odpornost embalaže kompleta za prvo pomoč za avtomobiliste je treba preskusiti še glede trdnosti in tesnosti.
(4)
Odpornost proti padcem se ugotavlja tako, da se tri kose embalaže pri sobni temperaturi (20 °C ± 2 °C) napolni z 1.5 kg polietilenskega granulata in zapre. Nato se vsak tak kos spusti z višine 80 cm na podlago tako, da pade nanjo z vso svojo spodnjo površino. Nato se tri druge kose embalaže pripravi na enak način in ohladi na temperaturo –25 °C ± 2 °C ter pusti na tej temperaturi 24 ur, nakar se po segretju na sobno temperaturo (20 °C ± 2 °C) opravi enak preskus s prostim padom. Po teh preskušanjih na embalaži ne sme biti poškodb.
(5)
Tesnost zaprte embalaže se preskuša po standardu SIST EN 60529:1997. Pri tem preskusu se vsebina ne sme zmočiti.
(6)
Vzorec embalaže mora biti preskušen v preskusnem laboratoriju, akreditiranem za tovrstna preskušanja.