Ta vsebina je neaktualna
112. člen
(okoljske dajatve za onesnaževanje okolja)
(1)
Povzročitelj onesnaževanja je dolžan plačati okoljske dajatve, s katerimi se obdavčuje onesnaževanje okolja. Okoljske dajatve so prihodek proračuna države ali občine v skladu z zakonom.
(2)
Osnova za določitev okoljske dajatve za onesnaževanje okolja je:
1.
vrsta, količina ali lastnosti emisije iz posameznega vira,
2.
vrsta, količina ali lastnosti odpadkov ali
3.
vsebnost okolju škodljivih snovi v surovini, polizdelku ali izdelku.
(3)
Zavezanka ali zavezanec za plačilo okoljske dajatve iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je oseba, ki povzroča onesnaževanje okolja z emisijami, oseba, ki povzroča onesnaževanje okolja z odpadki ali oseba, ki proizvaja ali uporablja ali daje na trg surovine, polizdelke ali izdelke, ki vsebujejo okolju škodljive snovi.
(4)
Vlada podrobneje določi vrsto onesnaževanja, osnovo za obračun okoljske dajatve in zavezance za posamezno okoljsko dajatev, njeno višino in način njenega obračunavanja, odmere ter plačevanja.
(5)
Višina okoljske dajatve se določi tako, da je enaka mejnim stroškom onesnaževanja.
(5)
Višina okoljske dajatve se določi tako, da je enaka mejnim stroškom onesnaževanja.
(6)
Okoljske dajatve lahko predpiše tudi občina, kadar gre za onesnaževanje okolja lokalnega pomena.
(7)
Okoljske dajatve iz prejšnjega odstavka so prihodek proračuna občine.
(8)
Vlada s predpisom določi, kaj se šteje za onesnaževanje okolja lokalnega pomena in osnovo za obračun okoljske dajatve.
(9)
Občina podrobneje določi vrsto onesnaževanja, zavezance za posamezno okoljsko dajatev, njeno višino in način njenega obračunavanja, odmere ter plačevanja, pri tem pa upošteva določbe drugega, tretjega in petega odstavka tega člena.
(10)
Občina lahko v predpisu iz prejšnjega odstavka določi oprostitve, zmanjšanje ali vračilo že plačane okoljske dajatve, skladno z določbami prvega in tretjega odstavka 113. člena tega zakona