Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javne železniške infrastrukture

Cilji, ki so opredeljeni v strateških dokumentih razvoja železniške infrastrukture, so osnova za oblikovanje meril, s katerimi se ocenjujejo investicije v javno železniško infrastrukturo. Merila za ocenjevanje investicij v železniško infrastrukturo, ki vsebinsko ustrezajo zahtevanim merilom, kot jih v 26. in 27. členu opredeljuje Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, so:

finančna merila,

ekonomska merila,

razvojna merila,

tehnična poenotenost (interoperabilnost),

prometna varnost,

okoljska merila,

prostorska merila.

Finančno upravičenost investicije izkazujejo kazalniki finančna interna stopnja donosnosti (ISDf), finančna neto sedanja vrednost (NSVf), finančna relativna neto sedanja vrednost (RNSVf) in/ali finančni količnik relativne koristnosti (K/Sf).

Ekonomsko upravičenost investicije izkazujejo kazalniki ekonomska interna stopnja donosnosti (ISDe), ekonomska neto sedanja vrednost (NSVe), ekonomska relativna neto sedanja vrednost (RNSVe) in/ali ekonomski količnik relativne koristnosti (K/Se).

Razvojna merila dodatno poudarjajo razvojne elemente oziroma prispevke, ki jih ima določena investicija v širšem in ožjem prostoru. Izkazujejo se z vključenostjo v razvojne dokumente in vplivom na regionalni razvoj, ki se odraža predvsem v zmanjšanju razlik pri razvoju regije in med regijami.

V okviru tehnične poenotenosti (interoperabilnosti) so dodatno poudarjene gradbeno tehnične karakteristike železniške infrastrukture za tiste investicije, s katerimi se zagotavlja skladnost slovenskega z evropskim železniškim omrežjem. Elementi infrastrukture, kot so največja dovoljena progovna hitrost, osna obremenitev, svetli profil, signalno-varnostne naprave in telekomunikacijske naprave, morajo pri obnovi oziroma gradnji novih prog dosegati vrednosti, ki so predpisane za tehnično poenotenje evropskega železniškega omrežja.

Stopnjo varnosti izkazujejo naslednji kazalniki: zmanjšanje števila izrednih dogodkov na opravljeno enoto prometnega dela, zmanjšanje števila izrednih dogodkov na km proge, zmanjšanje števila izrednih dogodkov na nivojskih križanjih, odprava oziroma zmanjšanje vpliva človeškega faktorja.

Presojanje projekta z okoljskimi merili poteka v postopku celovite presoje vplivov na okolje in/ali v postopku presoje vplivov na okolje skladno s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

Presojanje projekta s prostorskimi merili poteka v postopku priprave prostorskega akta skladno s predpisi, ki urejajo področje prostorskega načrtovanja.