3. člen
(mejne vrednosti emisije snovi)
(1)
Mejne vrednosti emisije snovi za naprave za elektrolizno proizvodnjo aluminija so določene v preglednici 1 iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2)
Mejne vrednosti emisije snovi za naprave za izdelavo anod so določene v preglednici 2 iz priloge 1 te uredbe.
(3)
Ne glede na mejne vrednosti emisije snovi iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za okolje, na podlagi vloge upravljavca naprave za izdelavo anod dovoli opustitev ugotavljanja emisij posameznih skupin organskih snovi, ki se uvrščajo v eno od skupin policikličnih aromatskih ogljikovodikov, opredeljenih v preglednici 2 iz priloge 1 te uredbe kot skupine PAH I, PAH II in PAH III, če iz dokumentacije, priložene k vlogi za opustitev, izhaja, da masni tok snovi iz posamezne skupine ne presega mejnega masnega toka, ki je za te snovi določen v predpisu, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(4)
Razpršeno emisijo snovi iz naprav za elektrolizno proizvodnjo aluminija in naprav za izdelavo anod je treba pri vrednotenju emisije snovi prišteti emisiji snovi iz odvodnikov odpadnih plinov teh naprav.
(5)
Ne glede na mejne vrednosti emisije snovi iz prvega odstavka tega člena lahko ministrstvo, pristojno za okolje, na podlagi vloge upravljavca naprave dovoli za elektrolizno proizvodnjo aluminija preseganje mejne vrednosti za žveplove okside iz preglednice 1 v prilogi 1 te uredbe za največ dvakrat, če iz dokumentacije, priložene k vlogi za preseganje mejne vrednosti, izhaja, da je delež žvepla v koksu iz naftnih derivatov, iz katerega so izdelane anode, večji od 1%.