V petem poglavju pravilnika "V. STROŠKI POSTOPKA" se členi od 42. do 45. nadomestijo z novimi členi, ki glasijo:
(1)
Stroški postopka so stroški strank in stroški arbitraže.
(2)
Vsaka stranka predhodno sama trpi stroške, ki jih ima zaradi arbitražnega postopka.
(3)
Stranke morajo pokriti stroške arbitraže, ki obsegajo:
-
nagrade za člane senata, določene za vsakega arbitra posebej,
-
potne in druge razumne stroške arbitrov,
-
stroške potrebne za izvedbo dokazov,
-
administrativne stroške Stalne arbitraže.
(1)
Stranka ob vložitvi tožbe ali nasprotne tožbe plača vpisno takso določeno v tarifi, ki je sestavni del tega pravilnika.
Sekretar Stalne arbitraže ne vroči tožbe (nasprotne tožbe) nasprotni stranki v odgovor in ne opravi katerega drugega procesnega dejanja dokler vpisna taksa ni plačana.
Plačana vpisna taksa se ne vrača.
(2)
Ko je znano število arbitrov (arbitražni senat ali arbiter posameznik) tožeča stranka položi predujem za kritje stroškov in nagrad arbitrov ter administrativnih stroškov Stalne arbitraže v znesku, ki ga v skladu s tem pravilnikom določi sekretar Stalne arbitraže oziroma predsednik senata, če je že imenovan. Ta znesek se lahko med postopkom kadarkoli spremeni.
(3)
Arbitražni postopek se ne nadaljuje, dokler tožnik ne položi predujma.
(4)
Stalna arbitraža posreduje spis arbitražnemu senatu, če je bil predujem določen v skladu z drugim odstavkom tega člena plačan v celoti.
(5)
Če tožeča stranka predujma ne plača v roku 2 mesecev, pošlje Stalna arbitraža poziv za plačilo toženi stranki. Če tudi tožena stranka predujma ne plača v roku 1 meseca, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Sklep o tem izda predsednik Stalne arbitraže. Na posledice neplačila predujma je potrebno stranko posebej pisno opozoriti.
(6)
Stranka, ki je imenovala arbitra, ki je tuj državljan s prebivališčem v tujini, mora sama založiti njegove stroške (potne in druge razumne stroške). Če je takšna oseba imenovana za arbitra posameznika ali za predsednika arbitražnega senata, predujem za kritje stroškov arbitra plačata obe stranki v enakem deležu.
(7)
Če se med arbitražnim postopkom poveča vrednost spora ali če predujem določen v skladu z drugim odstavkom tega člena ne zadošča za kritje stroškov arbitraže iz tretjega odstavka 42. člena, lahko predsednik senata pozove stranke k plačilu dodatnega predujma v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni.
Arbitražni postopek se ne nadaljuje dokler dodatni predujem ni plačan. Če je bil dodatni predujem zahtevan zaradi povečanja vrednosti spora, se to povečanje ne obravnava, dokler dodatni predujem ni plačan.
Če dodatni predujem ni plačan v roku, ki ga določi predsednik senata, lahko arbitražni senat sprejme sklep, da se arbitražni postopek nadaljuje ali ustavi.
(8)
Med arbitražnim postopkom lahko arbitražni senat zahteva od strank predujem za kritje dodatnih stroškov arbitraže, ki so potrebni za izvedbo posameznih dokazov (npr. izdatki za izvedenska mnenja, stroški prevodov, nagrade in stroški izvedencev in tolmačev) in drugih stroškov v zvezi z vodenjem arbitražnega postopka.
Če dodatni predujem, ki je bil zahtevan za kritje stroškov za izvedbo posameznih dokazov ni plačan v roku, se dokaz ne izvede.
(9)
Stranka, ki predlaga izvedbo dokaza, mora kriti stroške njegove izvedbe.
(10)
Stranke plačajo vpisno takso in predujem na bančni račun, ki ga določi Stalna arbitraža.
(11)
Če je poleg tožbe vložena nasprotna tožba, lahko sekretar Stalne arbitraže oziroma predsednik senata, če je že imenovan, določi ločene predujme za stroške za tožbo in nasprotno tožbo. Določbe tega člena o plačilu predujma za tožbo se smiselno uporabljajo tudi za nasprotno tožbo.
Senat z arbitražno odločbo odloči, katera stranka mora drugi povrniti stroške arbitražnega postopka in v kakšnem obsegu, pri čemer upošteva načelo uspeha strank v postopku in druge bistvene okoliščine.
Stroške arbitra tujca, ki ga je imenovala stranka v domačem sporu, mora plačati ta stranka, ne glede na uspeh v postopku.
Stalna arbitraža po izdaji arbitražne odločbe strankama pošlje obračun prejetih predujmov in jima vrne neporabljeni ostanek.