(1)
Pravne osebe, ki so imele do uveljavitve tega zakona v svojem premoženju jamsko infrastrukturo kot sredstva v družbeni lastnini, morajo najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona obvestiti ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, o jamski infrastrukturi, s katero razpolagajo.
(2)
S pogodbo med ministrstvom, pristojnim za ohranjanje narave, in pravno osebo iz prejšnjega odstavka se določi obseg jamske infrastrukture, ki je prešla v last države na podlagi tega zakona.
(3)
Če pravna oseba iz prvega odstavka tega člena pridobi koncesijo za rabo jame, ima pravico brezplačne uporabe jamske infrastrukture za čas njene amortizacijske dobe. Čas trajanja koncesije mora biti najmanj enak amortizacijski dobi jamske infrastrukture, ki se ugotovi v pogodbi iz prejšnjega odstavka.
(4)
Če pravna oseba iz prvega odstavka tega člena koncesije ne pridobi ali pa koncesijsko razmerje preneha pred potekom amortizacijske dobe jamske infrastrukture iz razlogov, ki niso na strani koncesionarja, je pravna oseba iz prvega odstavka tega člena upravičena do povrnitve vlaganj v jamsko infrastrukturo v višini neamortizirane knjigovodske vrednosti te infrastrukture v bilanci stanja v zadnjem letu pred prenehanjem koncesije oziroma v primeru ne pridobitve koncesije v letu pred uveljavitvijo tega zakona.
(5)
Določbe tega člena se uporabljajo tudi za ureditev razmerij glede višine vloženih sredstev v naravne znamenitosti, redkosti oziroma prirodne znamenitosti iz priloge zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/2000 - popr. in 119/2002) od številke 14 do 83 in od številke 86 do 114.