(1)
Pri odločitvi o odstopu ovadbe ali obtožnega predloga v poravnavanje morajo državni tožilci v vsakem primeru posebej presoditi, ali javni interes in interes v kazensko zadevo vpletenih strank (osumljenca in oškodovanca) dopuščajo odstop.
(2)
Razlogi javnega interesa so lahko:
-
teža in način storitve dejanja, posledice (majhna škoda, možnost sporazumne odprave škode), časovni odmik dejanja, stopnja krivde, priznanje, obžalovanje, povratništvo, socialne razmere;
-
če gre za kaznivo dejanje, kjer se predvideva izrek pogojne obsodbe;
-
če gre za kaznivo dejanje, kjer se ne predvideva izrek stranske kazni ali varnostnega ukrepa;
-
če je kaznivo dejanje posledica nekega nesporazuma ali napačne presoje osumljenca;
-
če gre za staro ali zelo mlado osebo (osumljenca ali oškodovanca).
(3)
Razlogi interesa strank so lahko:
-
soprispevek oškodovanca h kaznivemu dejanju;
-
če je osumljenec sam zaradi dejanja utrpel škodo;
-
slabo zdravstveno stanje osumljenca ali oškodovanca;
-
če izvira dejanje iz dalj časa trajajočega odnosa, v katerem bosta stranki ostali še naprej (npr. sorodniki, šola, delovno mesto, sosedje, lokalna skupnost...);
-
odnos med osumljencem in oškodovancem, njuno predhodno razmerje in odnos storilca do žrtve po dejanju.