(1)
Pravne ali fizične osebe, ki zadržujejo živali vrst iz poglavja A priloge 1 te uredbe v ujetništvu, so dolžne tiste živali, ki so zdrave in sposobne samostojno preživeti v naravi ter za njih niso pridobile dovoljenja za zadrževanje v ujetništvu, v enem letu po uveljavitvi te uredbe spustiti na prostost, na način, določen v predpisu, ki ureja zatočišče.
(2)
Pravne ali fizične osebe, ki zadržujejo v ujetništvu živali vrst iz poglavja A priloge 1 te uredbe in jih ni mogoče spustiti na prostost ali živali vrst iz priloge 1 te uredbe, ki so bile legalno uvožene z namenom zadrževanja v ujetništvu ali gojitve, so dolžne v enem letu po uveljavitvi te uredbe zaprositi za dovoljenje za zadrževanje teh živali v ujetništvu.