7. člen
(začasna odredba)
(1)
Sodišče izda začasno odredbo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
da je predlagateljica oziroma predlagatelj (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) imetnica oziroma imetnik (v nadaljnjem besedilu: imetnik) pravice iz 3. člena tega zakona;
-
če imetnik pravice predloži dokaze, na podlagi katerih sodišče ugotovi, da je njegova pravica kršena ali da je kršitev verjetna;
-
če imetnik pravice predlaga izdajo začasne odredbe v treh mesecih od takrat, ko je izvedel za domnevno kršitev.
(2)
Sodišče lahko z začasno odredbo zlasti:
-
prepove grozeče kršitve ali nadaljevanje že začetih kršitev;
-
za čas pravde zaseže, izključi iz prometa in shrani naprave, s katerim se krši pravica zaščite s pogojnim dostopom po tem zakonu.
(3)
Sodišče lahko izda začasno odredbo tudi brez zaslišanja nasprotne stranke, če obstaja utemeljena bojazen, da zavarovanja kasneje ne bo mogoče izvesti. Sodišče nemudoma obvesti nasprotno stranko o izdani začasni odredbi, najkasneje pa ob izvršbi odredbe.
(4)
Ob izdaji začasne odredbe sodišče določi predlagatelju rok, v katerem mora vložiti tožbo po 6. členu tega zakona. Rok za vložitev tožbe začne teči z dnem vročitve začasne odredbe predlagatelju in ne sme biti daljši od trideset dni.
(5)
V postopku za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, razen če je s tem zakonom določeno drugače. Postopek je nujen.