Vsak izvoljen predstavnik v istem volilnem telesu, vsak, ki je kandidiral za člana državnega sveta v istem volilnem telesu, vsaka interesna organizacija ali lokalna skupnost, ki je predlagala seznam izvoljenih predstavnikov, kandidate ali listo kandidatov v isto volilno telo, ali vsak drug volivec, ki je sodeloval ali bi mogel sodelovati v postopkih iz prvega odstavka 14. člena ali prvega odstavka 15. člena tega zakona, lahko v osmih dneh po izvedbi volitev vloži ugovor pri državni volilni komisiji.
Ugovor iz prejšnjega odstavka se lahko vloži zoper naslednje nepravilnosti: odločbo pristojne volilne komisije iz prvega odstavka 14.b člena, odločbo pristojne volilne komisije iz prvega odstavka 15.b člena, odločbo pristojne volilne komisije iz 42.a člena in zaradi nepravilnosti pri izvajanju volilnih opravil volilnih organov na volitvah.
Ugovora iz prvega odstavka tega člena ni mogoče vložiti zaradi nepravilnosti, ki so nastale pri delu državne volilne komisije, nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost volilnega postopka, ter v primeru, ko je državna volilna komisija pristojna volilna komisija.
Zatrjevane nepravilnosti v ugovoru morajo biti natančno in konkretno opisane. Če se v ugovoru zatrjuje, da je prišlo do nepravilnosti, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, mora biti v ugovoru opisan tudi vpliv nepravilnosti na razdelitev mandatov. Če je ugovor nepopoln ali nerazumljiv, državna volilna komisija vlagatelja takoj pozove, da ugovor v treh dneh dopolni oziroma popravi. Vročitev poziva se opravi v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek. Če vlagatelj ugovora poziva ne prevzame v treh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka. Če vlagatelj ugovora v danem roku ne dopolni oziroma popravi, se ugovor zavrže.
Če državna volilna komisija izve za nepravilnosti iz drugega odstavka na drug način, kot je določeno v drugem odstavku, po uradni dolžnosti ugotovi obstoj teh nepravilnosti.
Državna volilna komisija se do zatrjevanih nepravilnosti iz ugovorov in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, opredeli v aktu iz 22.a člena tega zakona, v katerem navede tudi ugovore, ki so bili zavrženi. Pri tem navede osebno ime in kraj prebivališča vlagatelja ugovora in opredelitev do nepravilnosti iz ugovorov, ki so bili obravnavani, in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, vključno z načinom njihove odprave. Šteje se, da je z objavo akta iz 22.a člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije opravljena vročitev odločitve državne volilne komisije vlagateljem ugovora iz tega člena.
Če državna volilna komisija na podlagi ugovora ali po uradni dolžnosti ugotovi obstoj nepravilnosti iz drugega odstavka tega člena, jih odpravi oziroma njihovo odpravo zahteva od volilnih organov. Volilni organi morajo nepravilnosti odpraviti nemudoma oziroma najkasneje v treh dneh od prejema zahteve. Če je volilni organ napačno ugotovil izid volitev, lahko državna volilna komisija sama ugotovi izid volitev.
Če nepravilnosti iz drugega odstavka tega člena ni mogoče odpraviti, so pa takšne, da so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, državna volilna komisija s sklepom delno ali v celoti razveljavi volitve, na katerih je prišlo do nepravilnosti, odredi in določi datum ponovnih volitev, upoštevajoč s tem zakonom določene roke za izvedbo volitev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zoper sklep državne volilne komisije iz prejšnjega odstavka je mogoče vložiti tožbo v skladu s tretjim odstavkom 42.c člena tega zakona.