Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina

Vsak izvajalec energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina, ki meni, da bo zaradi posameznega zahtevanega dostopa do omrežja zašel v resne ekonomske ali finančne težave zaradi že sklenjenih dolgoročnih pogodb o nakupu zemeljskega plina oziroma o prenosu zemeljskega plina, lahko zahteva od agencije, da tak dostop prepove.

Pri odločanju o razdelitvi prostih prenosnih zmogljivosti po drugem odstavku 17. člena te uredbe mora sistemski operater o predlogu možne razdelitve prenosnih zmogljivosti obvestiti vse osebe, ki so dale vlogo za dostop do omrežja in tudi druge izvajalce energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina. Pri tem jim določi rok, v katerem lahko posamezen izvajalec energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina, ki bi zaradi predlagane razdelitve prenosnih kapacitet zašel v resne ekonomske ali finančne težave zaradi že sklenjenih dolgoročnih pogodb o nakupu oziroma prenosu zemeljskega plina, vloži zahtevo iz prejšnjega odstavka. V roku, ki ne sme biti krajši od 10 in ne daljši od 20 dni, sistemski operater ne sme odločiti o razdelitvi prostih prenosnih kapacitet omrežja.

Sistemski operater, ki prejme zahtevo za dostop do omrežja po tretjem odstavku 17. člena te uredbe, mora nemudoma obvestiti izvajalca energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina, ki bi lahko zašel v resne ekonomske ali finančne težave zaradi že sklenjenih dolgoročnih pogodb o nakupu oziroma prenosu zemeljskega plina, in mu določiti rok, v katerem naj vloži zahtevo iz prvega odstavka tega člena. V roku, ki ne sme biti krajši od 10 in ne daljši od 20 dni, sistemski operater ne sme odločiti o zahtevi za dostop do omrežja.

O vložitvi zahteve iz prvega odstavka tega člena mora vlagatelj v roku iz drugega in prejšnjega odstavka obvestiti sistemskega operaterja, sicer lahko sistemski operater šteje, da zahteva ni vložena. Do odločitve agencije o zahtevi vlagatelja sistemski operater ne sme omogočiti dostopa do omrežja, na katerega se zahteva nanaša.

Pri odločanju o zahtevi po prvem odstavku tega člena mora agencija zlasti upoštevati:

zagotavljanje konkurenčnega trga z zemeljskim plinom;

obveznosti javne službe vlagatelja zahteve, zlasti zanesljivost in varnost dobave;

položaj vlagatelja zahteve na trgu in dejansko stanje konkurence na tem trgu;

stopnjo resnosti ekonomskih in finančnih težav vlagatelja zahteve oziroma upravičencev do dostopa;

čas sklenitve dolgoročnih pogodb, ki so morebitni razlog za zavrnitev dostopa;

možnosti vlagatelja zahteve, da bi resne ekonomske in finančne težave predvidel že ob sklenitvi pogodbe, zlasti upoštevaje splošne težnje odpiranja trga z zemeljskim plinom;

prizadevanje vlagatelja zahteve za rešitev problema;

stopnjo povezanosti omrežja sistemskega operaterja z drugimi omrežji.

Šteje se, da ne nastanejo resne ekonomske težave, če zaradi dovoljenega dostopa do omrežja prenos plina za vlagatelja zahteve ne pade pod najmanjšo količino oziroma zmogljivost, ki jo je treba plačati ne glede na odjem oziroma uporabo po dolgoročnih pogodbah, ki so morebitni razlog za zavrnitev dostopa.

Agencija mora o izdaji dokončne odločbe o zavrnitvi dostopa do omrežja nemudoma obvestiti Evropsko Komisijo. Če Komisija v osmih tednih po prejemu obvestila zahteva spremembo ali odpravo dovoljenja, ga agencija po uradni dolžnosti ustrezno spremeni ali odpravi.

Če agencija pri odločanju o zahtevi po prvem odstavku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za zavrnitev dostopa do omrežja, lahko tak dostop dovoli in zavrne zahtevo iz prvega odstavka tega člena, če hkrati z odločbo, s katero zavrne zahtevo, odloči o tem, da se zaradi dovoljenega dostopa sproščene prenosne zmogljivosti oziroma količine zemeljskega plina, zaradi katerih bi vlagatelj zahteve prišel v resne ekonomske ali finančne težave, prodajo na javni dražbi, ki jo izvede vlagatelj zahteve po navodilih in pod nadzorom agencije. V tem primeru izda odločbo agencija s soglasjem Vlade Republike Slovenije.

Če izkupiček na dražbi prodanih prenosnih zmogljivosti oziroma količin zemeljskega plina ne prepreči resnih ekonomskih ali finančnih težav vlagatelja zahteve, ima vlagatelj pravico do povračila razlike med izkupičkom dražbe in stroški, ki izhajajo iz neizpolnjevanja obveznosti že sklenjenih dolgoročnih pogodb o nakupu oziroma prenosu zemeljskega plina. Razlika se povrne iz dodatka k omrežnini za sprostitev dolgoročnih prenosnih zmogljivosti za prenos zemeljskega plina.

V postopku odločanja o izdaji dovoljenja za zavrnitev dostopa do omrežja po tem členu imata sistemski operater in upravičenec do dostopa, na katerega se nanaša sporni dostop do omrežja, položaj stranke.