(1)
Za predore iz 39.a člena zakona, za katere bo izdano gradbeno dovoljenje do 30. aprila 2006, pa na ta dan še ne bodo dani v obratovanje, oceni ministrstvo njihovo skladnost z varnostnimi zahtevami zakona in predpisa Vlade Republike Slovenije iz prvega odstavka 39.b člena zakona, ob upoštevanju njihove varnostne dokumentacije. Če ministrstvo ugotovi, da predor ni v skladu s temi zahtevami, o tem obvesti upravljavca predora in uradnika za varnost in naloži sprejetje ustreznih ukrepov. Po sprejetju teh ukrepov ministrstvo izda dovoljenje za obratovanje predora.
(2)
Za predore iz 39.a člena zakona, ki ob uveljavitvi tega zakona obratujejo ali bodo do 30. aprila 2006 dani v obratovanje, ministrstvo do 30. oktobra 2006 oceni njihovo skladnost z zahtevami zakona in predpisa Vlade Republike Slovenije iz prvega odstavka 39.b člena zakona, ob upoštevanju njihove varnostne dokumentacije in na podlagi inšpekcijskega pregleda. Upravljavec predora po potrebi predlaga načrt prilagoditve predora tem zahtevam in sanacijske ukrepe, ki jih namerava izvesti. Načrt prilagoditve, ki vsebuje tudi rok njegove izvedbe, odobri ministrstvo, potem ko po potrebi zahteva njegove spremembe. Po izvedbi prilagoditve in sanacijskih ukrepov izda ministrstvo dovoljenje za obratovanje predora v skladu z zakonom in predpisom iz prvega odstavka 39.b člena zakona.
(3)
Ministrstvo pripravi poročilo Komisiji Evropskih skupnosti o izvedbi prilagoditev in sanacijskih ukrepov obstoječih predorov do 30. aprila 2007. Poročilo mora vsebovati načrt izvedbe teh ukrepov in po potrebi posledic zaprtja in odprtja glavnih dovoznih cest do predora. Ministrstvo in Direkcija za ceste morata zagotoviti, da bodo vse prilagoditve in sanacije izvedene do 30. aprila 2019.
(4)
Če katere od konstrukcijskih zahtev iz predpisa iz prvega odstavka 39.b člena zakona na predorih, ki so ob uveljavitvi tega zakona v uporabi ali je bilo zanje že izdano gradbeno dovoljenje, ni mogoče izvesti ali jo je mogoče izvesti le ob nesorazmernih stroških, ministrstvo sprejme ukrepe za zmanjšanje tveganja kot alternativo teh zahtev, če to vodi do enakovredne ali boljše varnosti predora, kar se dokaže z analizo tveganja. Ministrstvo je dolžno o teh ukrepih obvestiti Komisijo Evropske unije.