2. člen
(dobra poskusna praksa)
Dobra poskusna praksa so pravila za testiranje FFS za namen ocene njihove biološke učinkovitosti, z namenom zagotoviti mednarodno primerljivost in zanesljivost rezultatov teh poskusov in pogoji, pod katerimi se poskuse načrtuje, organizira, izvaja, nadzoruje, beleži, izdeluje poročila o opravljenih poskusih in arhivira.