26. člen
(varstvo naravnih vrednot ter biotske raznovrstnosti)
(1)
Na območju lokacijskega načrta ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(2)
Vse ureditve vodotokov in vodnih jarkov je treba izvesti na sonaraven način z uporabo naravnih materialov in zasaditev, ureditve naj bodo oblikovalsko dovršene in naravi prijazne.
(3)
Ker se med zemeljskimi deli lahko odkrijejo geološke naravne vrednote, je treba zagotoviti občasen geološki nadzor. Nadzor mora opravljati ustrezna geološka služba, ki ob geoloških najdbah obvesti strokovno organizacijo za ohranjanje narave, ta pa da smernice glede ohranjanja naravne vrednote oziroma nadaljnjega ukrepanja. Dokumentacijo, ki nastane, je treba posredovati Ministrstvu za okolje in prostor, Agenciji Republike Slovenije za okolje.
(4)
Pri posegih v vodni in obvodni svet je treba v največji meri ohraniti obstoječe rastlinstvo in tako ohraniti vsaj del živali na tej lokaciji. Vodotoke in vodne jarke je treba med gradnjo varovati z uporabo vegetativnih zavarovanj na posameznih mestih in s takim režimom vzdrževanja, da se obrežna vegetacija razraste in pozneje tudi ohranja in tako zagotovi primerne življenjske razmere za rastlinske in živalske združbe. Regulirane vodotoke in vodne jarke je treba obsaditi z obvodno vegetacijo, ki bo omogočila podobne življenjske razmere vodnim živalim, kakršne so imele pred začetkom del.
(5)
Pred začetkom del je treba o načrtovanem začetku del obvestiti ribiško družino, ki upravlja ribje populacije, da bo v vodotokih, ki bodo kakorkoli prizadeti z načrtovanimi posegi, opravile intervencijski izlov rib. Ribe se preselijo na ustrezna mesta na zgornji tok od načrtovanih posegov.
(6)
Med gradnjo mejnega prehoda in ureditvijo vodne infrastrukture izvajalec zagotovi izvajanje naravovarstvenega nadzora gradbenih del, po potrebi pa se izvajajo ustrezni ukrepi, določeni na podlagi monitoringa.
(7)
Med gradnjo ni dovoljeno zasipavanje strug odvodnih kanalov s kakršnimkoli materialom ali preusmerjanje vode iz ustaljenih strug brez soglasja upravljavca vodotokov, onesnaževanje strug vodotokov in odvodnih kanalov s cementnim mlekom, naftnimi derivati in drugimi strupenimi snovmi. Vse ureditve vodne infrastrukture se načrtujejo in izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjski pogoji za rastlinske in živalske združbe rečnega dna, pomembne za prehrano ter za samočistilno sposobnost vodotokov. Pri načrtovanju prepustov, sistema odvodnjavanja cestišča in regulacij je treba upoštevati svetli profil, ki zagotavlja pretok 100-letne visoke vode pri varnostni višini, ki praviloma ne sme biti manjša od 0,5 m.