(1)
Do vračila okoljske dajatve, vplačane za seštevek enot obremenitve, je upravičena oseba, ki embalažo ali embalirano blago v embalaži, za katero je bila okoljska dajatev plačana, iznese v drugo državo članico EU ali izvozi iz EU.
(2)
Oseba iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) vloži pri finančni upravi zahtevek za vračilo okoljske dajatve v 120 dneh po poteku meseca, v katerem je bila embalaža ali embalirano blago v embalaži iznesena z ozemlja RS ali izvožena iz EU. Predloga obrazca zahtevka za vračilo okoljske dajatve je dostopna na spletnih straneh finančne uprave. Zahtevek za vračilo okoljske dajatve mora vsebovati naslednje podatke:
1.
firmo in sedež ter davčno in matično številko vlagatelja,
2.
vrsto embalaže in število enot obremenitve iz priloge 1 te uredbe,
3.
količino embalaže po vrstah embalaže iz priloge 1 te uredbe v kg,
4.
znesek plačane okoljske dajatve v eurih po vrstah embalaže iz priloge 1 te uredbe in datum plačila,
5.
znesek vračila okoljske dajatve, ki se izračuna kot vsota zneskov plačane okoljske dajatve iz prejšnje točke,
6.
banko in transakcijski račun, na katerega se izvrši izplačilo vračila.
(3)
V zahtevku za vračilo okoljske dajatve mora vlagatelj navesti tudi dokument, na podlagi katerega je bila embalaža ali embalirano blago v embalaži iznesena z ozemlja RS ali izvožena iz EU.
(4)
Vlagatelj mora zahtevku iz drugega odstavka tega člena priložiti izjavo, da kazensko in materialno odgovarja za resničnost navedb in da razpolaga z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da je bila okoljska dajatev plačana in da je bila embalaža ali embalirano blago izneseno z ozemlja RS ali izvoženo iz EU.
(5)
Vlagatelj mora hraniti in na zahtevo finančne uprave predložiti dokumente, ki dokazujejo upravičenost do vračila okoljske dajatve skladno s predpisi, ki urejajo davčni postopek.