110. člen
(lokacija ovir)
(1)
Ovire za zračni promet so v coni letališča oziroma v coni vzletišča ali zunaj nje. Cono letališča objavi agencija na način, ki je običajen v zračnem prometu.
(2)
Med ovire v coni letališča štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale in podobno.
(3)
Zunaj cone letališča, štejejo za ovire:
1.
v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča – objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča;
2.
objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, in ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov;
3.
vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov.
(4)
Naprave, namenjene navigacijskim službam zračnega prometa, niso ovire v smislu drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5)
Za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno. Zračne poti določi minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za reševanje.