19. člen
(sajenje proizvodnih hmeljišč in hramba dokazil o uporabljenih sadikah)
(1)
V proizvodna hmeljišča je zaradi preprečevanja širjenja oziroma zatiranja hmeljeve uvelosti dovoljeno saditi le uradno potrjene certificirane sadike A ali certificirane sadike B ali uradno pregledane standardne sadike. Pred saditvijo v proizvodno hmeljišče lahko pridelovalec hmelja te sadike za največ eno rastno dobo posadi v ukorenišče na svojem kmetijskem gospodarstvu.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima v uporabi proizvodno hmeljišče in je vpisan v evidenco pridelovalcev hmelja v skladu s predpisom, ki ureja evidenco pridelovalcev hmelja, v tem proizvodnem hmeljišču pridobi sadike hmelja za sajenje novega proizvodnega hmeljišča na svojem kmetijskem gospodarstvu, pod pogojem, da hmeljar izpolnjuje pogoje, določene v predpisu, ki ureja registracijo pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov in izdajanje rastlinskih potnih listov, in da hmeljišče, v katerem namerava pridobivati sadike hmelja:
-
je vpisano pri njegovem kmetijskem gospodarstvu in je iz evidence pridelovalcev hmelja razvidno, da je posajeno s certificiranimi sadikami A ali certificiranimi sadikami B,
-
ga je organ za potrjevanje v pretekli rastni dobi pregledal v skladu z 20. členom tega pravilnika, in
-
je iz potrdila o zdravstveni ustreznosti, ki se izda na podlagi opravljenega uradnega pregleda razvidno, da v tem hmeljišču ni bila ugotovljena blaga ali letalna oblika hmeljeve uvelosti, v 250-metrskem varovalnem pasu pa ni bila potrjena okužba z letalno obliko hmeljeve uvelosti.
(3)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko v proizvodna hmeljišča v Republiki Sloveniji sadijo tudi sadike, ki so bile pridelane in dane na trg v drugi državi članici Evropske skupnosti, če izpolnjujejo najmanj zahteve, določene s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin, in je bil zanje izdan rastlinski potni list v skladu z Direktivo Komisije 92/105/EGS z dne 3. decembra 1992 o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo (UL L št. 4 z dne 8. 1. 1993, str. 22), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2005/17/ES z dne 2. marca 2005 o spremembi nekaterih določb Direktive 92/105/EGS glede rastlinskih potnih listov (UL L št. 57 z dne 3. 3. 2005, str. 23) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 92/105/EGS).
(4)
V evidenci pridelovalcev hmelja se pri podatkih o proizvodnem hmeljišču, posajenem s sadikami iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, pod kategorija navede "brez certifikata".
(5)
Pridelovalci hmelja morajo kot končni uporabniki sadik iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena še najmanj 3 leta po posaditvi teh sadik na stalno mesto v hmeljišče hraniti dokazila, ki so bila za te sadike izdana v skladu s tem pravilnikom, v skladu s predpisom, ki določa pogoje za registracijo pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov in izdajanje rastlinskih potnih listov, ali v skladu z določbami direktive 92/105/EGS.