Ta vsebina je neaktualna
13. člen
(Nalog za plačilo)
(1)
Nalog za plačilo je nalog imetnika transakcijskega računa izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi njegov transakcijski račun, da v breme tega transakcijskega računa opravi prenos denarnih sredstev, bodisi v dobro transakcijskega računa drugega imetnika transakcijskega računa pri istem ali pri drugem izvajalcu plačilnega prometa, bodisi v dobro njegovega transakcijskega računa pri drugem izvajalcu plačilnega prometa, bodisi v dobro njegovega drugega računa pri istem izvajalcu plačilnega prometa. Nalogodajalec lahko odredi plačilo na določen transakcijski račun tudi na podlagi položene gotovine. V tem primeru se opravi plačilo na račun kot nakazilo.
(1)
Nalog za plačilo mora obsegati:
1.
ime in priimek oziroma firmo imetnika transakcijskega računa nalogodajalca,
2.
številko imetnikovega transakcijskega računa v breme katerega naj se opravi plačilo,
3.
denarni znesek plačila in valuto, v kateri naj se plačilo opravi,
4.
ime in priimek oziroma firmo imetnika transakcijskega računa prejemnika plačila,
5.
številko transakcijskega računa prejemnika plačila, v dobro katerega naj se plačilo opravi, in oznako izvajalca plačilnega prometa, ki vodi prejemnikov transakcijski račun,
6.
druge podatke, določene s predpisom iz tretjega odstavka 68. člena tega zakona oziroma predpisi iz prvega odstavka 84. člena tega zakona, potrebne za zbiranje podatkov za statistične namene oziroma predpisom, izdanim na podlagi zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99, v nadaljnjem besedilu: ZDP) in zakona o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št. 79/01) ter druge podatke, določene s predpisom iz tretjega odstavka 73. člena, potrebne za vplačevanje in razporejanje javnofinančnih prihodkov.
(2)
Kadar imetnik transakcijskega računa izda pisni nalog za plačilo, mora biti na nalogu lastnoročni podpis imetnika transakcijskega računa oziroma pooblaščene osebe imetnika transakcijskega računa. Izvajalec plačilnega prometa se mora z uporabo legitimacijske kartice oziroma na drug zanesljiv način prepričati o identiteti nalogodajalca.
(3)
Kadar po splošnih pogojih vodenja transakcijskega računa imetnik transakcijskega računa lahko izda elektronski oziroma telefonski nalog za plačilo, mora izvajalec plačilnega prometa zagotoviti, da je mogoče na zanesljiv način preveriti identiteto nalogodajalca, in sicer bodisi z uporabo enolične identifikacijske kode, ki jo dodeli imetniku transakcijskega računa, bodisi z uporabo drugega podobnega postopka preverjanja identitete.
(4)
V nalogu za plačilo je lahko določen dan, na katerega mora izvajalec plačilnega prometa izvršiti nalog, oziroma namen oziroma referenčna oznaka namena plačila.
(5)
Nalog za plačilo ne sme biti vezan na noben odložni oziroma razvezni pogoj. Če je v nalogu za plačilo zapisan odložni oziroma razvezni pogoj, nalog za plačilo nima pravnih učinkov.
(6)
Določbe tega zakona o nalogu za plačilo se smiselno uporabljajo tudi za vplačilo na račun ali izplačilo iz računa.