101. člen
(predplačila)
(1)
V skladu s četrtim odstavkom 33. člena ZDDV mora davčni zavezanec zagotoviti, da je izdan račun za vsako predplačilo. Prejeto predplačilo predstavlja plačilo za nameravan promet blaga oziroma storitev z vključenim DDV, iz katerega izračuna znesek DDV z uporabo preračunane stopnje v skladu s tretjim odstavkom 50. člena tega pravilnika.
(2)
Račun za predplačilo, ki ga davčni zavezanec izda za dobave blaga znotraj Skupnosti, ki so oproščene plačila DDV v Sloveniji, ni izdan za namene DDV.
(3)
Davčni zavezanec izda račun za prejeto predplačilo v skladu s 34. členom ZDDV najkasneje do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, v katerem je predplačilo prejeto.
(4)
Če davčni zavezanec še ni izdal računa za prejeto predplačilo, vendar je do zadnjega dne davčnega obdobja, v katerem je prejel predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo blaga ali storitve, mu ni treba izdati računa za predplačilo.
(5)
Če davčni zavezanec prejme predplačilo za dobavo blaga, od katere obračunava in plačuje DDV od dosežene razlike v ceni, na računu za prejeto predplačilo obračuna DDV od davčne osnove, ki je enaka razliki med prodajno ceno, ki jo bo zaračunal za navedeno blago in nabavno ceno tega blaga (kalkulativna razlika v ceni).
(6)
Če se predplačilo nanaša na oproščen promet, se DDV od predplačila ne obračuna.
Na računu za prejeto predplačilo mora biti navedena določba ZDDV, ki določa oprostitev.
(7)
Ob dobavi blaga oziroma storitev mora davčni zavezanec v računu, v katerem obračuna dobavo blaga oziroma storitve, od obračunanega DDV po tem računu odšteti DDV, obračunan od predplačil. Na tem računu navede tudi številko izdanega računa za prejeto predplačilo.