(1)
Za davčno nepriznane odhodke se štejejo obresti:
a)
na prejeta posojila, za katera iz ene ali več okoliščin izhaja, da po vsebini niso posojila;
b)
na posojila, uporabljena za financiranje deleža v kapitalu, če se davčna osnova prejemnika dividend ne poveča za te prejete dividende v skladu z 32. členom zakona ali se davčna osnova zanje zmanjša v skladu z 29. členom zakona.
(2)
Okoliščine iz točke a) so zlasti:
-
da so posojila prejeta od lastnikov ali povezanih oseb,
-
da imajo obresti pravno ali dejansko drugačno podlago kot plačilo za uporabo denarja,
-
da je to posojilo v podrejenem (slabšem) položaju kot ostala posojila, kot je: da je dajalec posojila udeležen pri morebitnih izgubah v primeru prenehanja jemalca posojila,
-
posojilo nima določene dospelosti oziroma se vračila zahtevajo le izjemoma kot: pri stečaju ali likvidaciji oziroma zamudi pri plačevanju obresti.
(3)
Če je podana okoliščina iz prve alinee prejšnjega odstavka, se za davčno nepriznane odhodke štejejo obresti iz točke a) prvega odstavka, če je podana še katerakoli druga okoliščina iz prejšnjega odstavka.