Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 89-4280/1999, stran 13473 DATUM OBJAVE: 4.11.1999
VELJAVNOST: od 19.11.1999 / UPORABA: od 19.11.1999
RS 89-4280/1999
4280. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih
Na podlagi tretjega odstavka 1. člena zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih
o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1)
Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta 89/654 EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu (UL L št. 393, z dne 30. 12. 1989, str. 1) določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest.
(2)
Zahteve iz prvega odstavka tega člena se nanašajo na delovna mesta:
-
v delovnih prostorih v objektih;
-
v kmetijskih obratih, razen na poljih in površinah, ki pripadajo gozdarskim in kmetijskim obratom izven zazidljivih površin.
(3)
Delodajalec mora določila pravilnika, ki se nanašajo na zahteve v zvezi z ureditvijo delovnih mest, upoštevati vedno, kadar to zahtevajo značilnosti delovnega mesta, narava dela in tveganja delavcev pri delu.
2. člen
(1)
Delovno mesto po tem pravilniku je prostor v zgradbah delodajalca, ki je namenjen za izvajanje dela delavcev, in vsak drug prostor, do katerega ima delavec dostop v času dela.
(2)
K delovnim mestom po tem pravilniku sodijo tudi:
-
osebni prehodi, prometne in evakuacijske poti;
-
skladišča, prostori za počitek in aktivni odmor, ter dežurne sobe;
-
garderobe, kopalnice, umivalnice in sanitarni prostori;
-
prostori za prvo pomoč, in
-
drugi prostori v smislu določb tega pravilnika.
3. člen
(1)
Določbe tega pravilnika ne veljajo za delovna mesta:
a)
na transportnih sredstvih, ki se uporabljajo zunaj podjetja;
b)
na začasnih ali premičnih gradbiščih;
c)
pri pridobivanju mineralov in nekovin v ekstraktivni industriji;
d)
na ribiških čolnih in
e)
na poljih, v gozdovih in na podobnih zemljiščih, ki tvorijo del kmetijskega ali gozdarskega podjetja, in ležijo stran od zgradb delodajalca.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se peti in šesti odstavek 93. člena ter četrti odstavek 94. člena uporabljajo tudi za začasna ali premična gradbišča.
II. ZAHTEVE V ZVEZI Z DELOVNIMI MESTI
A) Splošno o urejenosti delovnih mest
4. člen
(1)
Delodajalec mora delovna mesta urediti tako, da ni ogrožena varnost in zdravje delavcev pri delu na takšnih delovnih mestih.
(2)
Delodajalec mora z ustrezno organizacijo dela preprečiti ali omejiti tveganja, ki lahko nastopijo na delovnih mestih, in predvideti ukrepe za izredne okoliščine, ki se lahko pojavijo na delovnih mestih.
(3)
Delovna mesta, na katerih delavci opravljajo delo, mora delodajalec urediti in vzdrževati tako, da sama po sebi ne predstavljajo tveganj za varnost in zdravje pri delu.
5. člen
(1)
Delovna mesta morajo biti, če je to mogoče, urejena tako, da delavci opravljajo delo v sedečem položaju. Delovne operacije, ki jih delavci opravljajo v sedečem položaju, mora delodajalec čimbolj prilagoditi delavcem.
(2)
Pri delovnih operacijah, pri katerih delodajalec delavcem ne more zagotoviti pretežno ali delno sedečega položaja, morajo imeti delavci v bližini delovnih mest na razpolago primerne sedeže.
6. člen
Delodajalec mora zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki se nahajajo v njegovih prostorih:
-
skrbeti, da so zasilni izhodi in poti do njih vedno prosti;
-
tekoče izvajati tehnično vzdrževanje delovnih mest in delovne opreme, ter sproti odpravljati vse ugotovljene pomanjkljivosti, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje delavcev;
-
redno čistiti delovna mesta, delovno opremo ter prezračevalne in klimatske naprave;
-
redno vzdrževati, pregledovati in preskušati naprave, ki so namenjene javljanju, preprečevanju ali odstranjevanju nevarnosti.
7. člen
Delodajalec mora:
-
na delovnih in pomožnih prostorih zagotoviti tako raven ropota in vibracij, ki ne presega mej določenih s posebnimi predpisi;
-
z ustreznimi preventivnimi ukrepi preprečevati izpostavljenost delavcev statični elektriki;
-
delovne prostore zgraditi ali pregraditi glede na delovno operacijo tako, da se prepreči širjenje smradu ali zatohlega zraka v sosednje prostore, pri čemer prezračevanje sanitarij in podobnih prostorov ne sme potekati skozi sosednje prostore. Praviloma mora biti zračni tlak v takšnih prostorih nižji kot v sosednjih prostorih;
-
zagotoviti, da so prostori, kjer se zadržujejo delavci, urejeni tako, da delavci pri delu niso izpostavljeni prepihu;
-
delovne operacije, pri katerih nastaja toplotno sevanje, načrtovati in izvajati tako, da delavci pri delu niso izpostavljeni neposrednemu toplotnemu sevanju, ki jim lahko škoduje.
8. člen
(1)
Delodajalec mora zagotoviti, da so delovna mesta in prometne poti, na katerih delavci lahko padejo v globino, in delovna mesta in prometne poti mejijo na območje, kjer obstaja možnost padca v globino, opremljene z napravami, ki preprečijo padce delavcev v globino, ali z napravami, ki jih oddaljijo od nevarnih območij.
(2)
Zahteva iz prvega odstavka velja tudi za talne in stenske odprtine, skozi katere lahko padejo delavci.
(3)
V primerih, ko lahko delavce na delovnih mestih ali na prometnih poteh ogrožajo predmeti na višje ležečih mestih, mora delodajalec sprejeti in izvajati varnostne ukrepe, s katerimi prepreči tako ogrožanje.
B) Urejenost delovnih mest
1. Stabilnost in trdnost objektov
9. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da imajo objekti, v katerih so delovna mesta, ustrezno stabilnost in trdnost, ki ustrezata naravi njihove uporabe.
2. Električne instalacije
10. člen
(1)
Delodajalec mora zagotoviti, da so električne instalacije načrtovane in izvedene tako, da ne povzročajo tveganj za požar ali eksplozijo, pri čemer morajo biti delavci in druge osebe zavarovane pred tveganji, ki jih povzroča posredni ali neposredni stik z deli električnih instalacij.
(2)
Šteje se, da so zahteve iz prvega odstavka tega člena izpolnjene, če so električne instalacije načrtovane in izvedene v skladu s tehničnimi predpisi in standardi.
(3)
Zasnova in konstrukcija ter izbira materiala in varnostnih elementov za električne instalacije mora ustrezati razmeram v okolju, napetosti oziroma jakosti električnega toka, namenu in usposobljenosti oseb, ki imajo dostop do delov električnih instalacij.
(4)
Delodajalec mora zagotoviti, da električne instalacije pred začetkom opravljanja dejavnosti pregleda pooblaščena oseba. O pregledu pooblaščena oseba izda potrdilo, iz katerega je razvidno, da so električne instalacije načrtovane in izvedene v skladu s tehničnimi predpisi in standardi.
3. Evakuacijske poti in izhodi
11. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da:
-
so evakuacijske poti in izhodi delavcem vedno neovirano dostopni in prosti;
-
evakuacijske poti in izhodi iz delovnih in pomožnih prostorov vodijo po najkrajši poti na prosto ali na varno področje, oziroma so izvedeni tako, da delavcem in drugim ogroženim osebam omogočijo, da se čim hitreje umaknejo z ogroženih področij na varno;
-
število, dimenzije ter razmestitev evakuacijskih poti in izhodov ustreza stopnji ogroženosti v posameznem prostoru, razporeditvi delovnih mest in delovne opreme ter maksimalnem številu oseb, ki se po različnih opravkih zadržujejo v takšnem prostoru.
12. člen
(1)
Vrata izhodov v sili se morajo odpirati navzven. Drsna ali vrtljiva vrata izhodov v sili niso dovoljena, če se uporabljajo samo v ta namen.
(2)
Vrata izhodov v sili ne smejo biti zaklenjena, pritrjena ali drugače blokirana na način, ki bi lahko delavcem otežil ali celo onemogočil takojšnjo uporabo v sili.
13. člen
(1)
Evakuacijske poti in izhode mora delodajalec označiti s predpisanimi znaki na dobro vidnih mestih. Znaki morajo biti izdelani tako, da so trajni.
(2)
Evakuacijske poti in izhode mora delodajalec opremiti z zasilno razsvetljavo za primer izpada napajanja stalne razsvetljave.
4. Odkrivanje in gašenje požarov
14. člen
(1)
Delodajalec v skladu s posebnimi predpisi delovne prostore opremi s priročno gasilno opremo in napravami za odkrivanje in javljanje požara. Pri tem upošteva velikost in način uporabe prostorov in delovne opreme, kemijske in fizikalne lastnosti snovi, ki jih delavci uporabljajo pri delu, in število običajno prisotnih oseb.
(2)
Priročna gasilna oprema mora biti delavcem lahko dostopna. Dostopi do te opreme morajo biti široki najmanj 0,70 m in vedno prosti.
(3)
Priročna gasilna oprema mora biti enostavna za uporabo in označena s predpisanimi znaki, ki morajo biti nameščeni na vidnih mestih v bližini take opreme. Znaki morajo biti izdelani tako, da so trajni.
(4)
Če delodajalec v delovni prostor vgradi avtomatsko stabilno gasilno napravo, ki lahko pri delovanju ogroža varnost delavcev, jo mora opremiti z alarmno napravo, ki delavce predhodno opozori na njeno delovanje.
5. Prezračevanje delovnih mest
a) splošno
15. člen
(1)
Delodajalec mora z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da je v delovnih prostorih vedno dovolj svežega zraka glede na delovne postopke in fizične obremenitve delavcev pri delu.
(2)
Delodajalec mora prezračevalne naprave, s katerimi prezračuje delovne prostore, redno čistiti in vzdrževati tako, da delujejo brezhibno.
16. člen
Delodajalec mora:
-
mesta, na katerih ne more preprečiti nastajanje plinov, par, hlapov ali prahu v zdravju škodljivih koncentracijah, opremiti z napravo za lokalno prezračevanje,
-
prezračevalno napravo opremiti s pripravo, ki avtomatsko signalizira vsako napako v njenem delovanju, če njeno delovanje vpliva na varnost in zdravje delavcev;
-
predvideti ukrepe, s katerimi zavaruje delavce pred tveganji za zdravje v primeru okvare na prezračevalni napravi;
-
zagotoviti, da prezračevalne ali klimatske naprave med delovanjem na delovnih mestih ne povzročajo škodljivega prepiha;
-
zagotoviti, da se takoj odstranijo vse nečistoče, ki lahko ogrožajo zdravje delavcev, če se izločijo v ozračje delovnega prostora.
b) naravno prezračevanje
17. člen
(1)
Delodajalec lahko naravno prezračuje delovne prostore, ki imajo zadosti velika okna ali druge prezračevalne odprtine. Preseki prezračevalnih odprtin morajo ustrezati kriterijem, določenim v prilogi I tega pravilnika.
(2)
Delodajalec sme naravno prezračevati delovne prostore, v katerih ne nastajajo emisije škodljivih snovi v zdravju škodljivih koncentracijah.
(3)
Okna in druge prezračevalne odprtine za naravno prezračevanje delovnih prostorov morajo biti dovolj oddaljene od zunanjih virov onesnaževanja.
(4)
Okna in druge prezračevalne odprtine morajo biti opremljene s pripravami, ki delavcem omogočajo, da na enostaven način uravnavajo velikost prezračevalnih presekov.
c) umetno prezračevanje
18. člen
Delodajalec mora prezračevati delovni prostor s prezračevalno ali klimatsko napravo, če je:
-
velikost prostora taka, da naravno prezračevanje ni možno;
-
prostor več kot 2 m pod nivojem okoliškega terena;
-
odmik okoliških zgradb zadosten;
-
delovni prostor zaradi narave proizvodnje brez oken, v njem pa nastaja visoka temperatura in škodljive emisije.
19. člen
(1)
Delodajalec mora zagotoviti, da je zrak, ki ga v delovni prostor dovaja prezračevalna ali klimatska naprava, ustrezno čist in brez vonjav.
(2)
Naprave iz prvega odstavka tega člena mora delodajalec opremiti s filtri za prečiščevanje vstopnega zraka, ki jih mora redno vzdrževati in po potrebi menjavati. Naprava mora biti konstruirana tako, da ob okvari ali izrabljenosti filtra preusmeri onesnažen zrak na prosto.
(3)
Vračanje zraka v delovni prostor zaradi varčevanja z energijo v kurilni sezoni je dovoljeno le, če so koncentracije škodljivih snovi na delovnih mestih v dovoljenih mejah. Koncentracija inertnega prahu v povratnem zraku mora biti čim manjša in ne sme presegati eno tretjino dovoljene, medtem ko koncentracija prahu trdega lesa v povratnem zraku ne sme presegati ene desetine TRK ob pogoju, da količina povratnega zraka ne presega polovice dovedenega.
(4)
Vračanje zraka, ki je onesnažen s rakotvornimi, alergenimi in podobnimi snovmi je prepovedano.
20. člen
Dovodi in odvodi zraka iz prezračevalnih ali klimatskih naprav morajo biti izvedeni tako, da delavci na delovnih mestih niso izpostavljeni neposrednemu zračnemu toku.
21. člen
(1)
Delodajalec, ki delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora zagotoviti, da naprava v prostor, kjer ni drugih onesnaževalcev razen prisotnih oseb, dovaja naslednje količine zraka:
a)
20-40 m3/h na delavca, ki opravlja delo pretežno sede;
b)
40-60 m3/h na delavca, ki opravlja delo pretežno stoje;
c)
več kot 65 m3/h na delavca, ki opravlja težko fizično delo.
(2)
Pri dodatnih obremenitvah zraka v prostoru z neprijetnimi vonjavami ali cigaretnim dimom, mora delodajalec zagotoviti dodatne količine svežega zraka, in sicer zaradi cigaretnega dima dodatnih 10 m3/h na osebo, zaradi neprijetnih vonjav pa 20 m3/h na osebo.
(3)
V delovnem prostoru, v katerem nastajajo emisije prahu, plinov, aerosolov ali par, koncentracije teh snovi v zraku ne smejo presegati vrednosti, ki so določene s posebnimi predpisi.
22. člen
(1)
Delodajalec, ki delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora zagotoviti, da naprava v prostor dovaja zrak s takšnim odstotkom relativne vlažnosti, ki zagotavlja delavcem udobje pri delu.
(2)
Relativna vlažnost dovedenega zraka je odvisna od njegove temperature in ne sme presegati naslednjih vrednosti:
-
80% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C;
-
73% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C;
-
65% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C;
-
60% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C;
-
55% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.
(3)
Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30%.
23. člen
V delovnih prostorih, v katerih se pri tehnološkem procesu razvijajo neprijetni vonji ali škodljive snovi, mora biti zračni pritisk s posebno sesalno napravo znižan za 20 Pa glede na sosednje prostore.
24. člen
(1)
V pomožnih prostorih mora biti predvideno in zagotovljeno naravno ali umetno prezračevanje v odvisnosti od namena takšnih prostorov.
(2)
Delodajalec mora zagotoviti umetno prezračevanje pomožnih prostorov, če z naravnim prezračevanjem ne more doseči števila izmenjav zraka, ki so določeni v prilogi II tega pravilnika.
6. Temperatura v prostorih
25. člen
(1)
Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu, razen v hladilnicah, kjer upošteva kriterije za delo v mrazu.
(2)
Za izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje.
(3)
Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C. Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C.
26. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih ustreza vrednostim, ki so določene v prilogi III tega pravilnika.
27. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so stenska in strešna okna ter steklene pregrade izvedene in opremljene tako, da na delovna mesta prepuščajo le tolikšno količino sončnih žarkov, ki ne poslabša toplotnega okolja v delovnih prostorih.
28. člen
(1)
Delodajalec mora zagotoviti, da delavci na delovnem mestu niso izpostavljeni neposrednim toplotnim vplivom ogrevalnih naprav.
(2)
Delodajalec mora okolico delovnih mest, ki so pod močnim toplotnim učinkom naprav ali tehnoloških postopkov, zavarovati pred tem učinkom.
7. Razsvetljava delovnih prostorov
a) naravna razsvetljava
29. člen
(1)
Delodajalec mora zagotoviti, da so delovni prostori podnevi praviloma osvetljeni z naravno svetlobo. Razpored, velikost, število in kakovost površin za osvetljevanje z naravno svetlobo mora zagotoviti osvetljenost delovnih mest v skladu s standardi, delavcem pa vidni stik z okoljem.
(2)
Velikost površin za osvetljevanje delovnih mest z naravno svetlobo v posameznem delovnem prostoru mora znašati najmanj 1/8 talne površine prostora.
(3)
Prozorna površina posameznega okna mora, v odvisnosti od globine prostora, znašati najmanj:
a)
1 m2 pri globini prostora do 4 m;
b)
1,5 m2 pri globini prostora nad 4 m.
(4)
Višina in širina okna morata znašati najmanj 1 m. Višina spodnjega roba okna oziroma parapet ne sme biti višji od 1,5 m.
30. člen
Zahteve iz prejšnjega člena ne veljajo za:
-
delovne prostore, v katerih obratovalne razmere dnevne svetlobe ne dopuščajo;
-
prodajne prostore, skladišča in podobne prostore, če ležijo pod zemeljskim nivojem;
-
delovne prostore s talno površino nad 2.000 m2, če imajo svetlobne jaške.
b) umetna razsvetljava
31. člen
(1)
Delodajalec mora zagotoviti, da so delovni prostori opremljeni z umetno razsvetljavo. Osvetljenost delovnih mest, ki jo zagotavlja umetna razsvetljava, mora ustrezati vidnim zahtevam delavcev pri delu na takšnih delovnih mestih.
(2)
Za izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za razsvetljavo na delovnih mestih.
(3)
Na stalnih delovnih mestih mora znašati osvetljenost najmanj 200 lx. Delovna mesta, na katerih delavci opravljajo dela z večjimi vidnimi zahtevami, mora delodajalec opremiti z dodatno lokalno razsvetljavo.
(4)
Instalacije, ki pripadajo umetni razsvetljavi v posameznem delovnem prostoru, ne smejo ogrožati varnosti in zdravja delavcev.
32. člen