19. člen
(splošno)
(1)
Bonitetni sistem borznoposredniške družbe mora obsegati vse metode, procese, kontrole, zbiranje podatkov in informacijske sisteme, ki podpirajo ocenjevanje kreditnega tveganja, razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine in določitev ocen parametrov tveganja.
(2)
Če borznoposredniška družba uporablja več bonitetnih sistemov, mora biti načelo razvrščanja dolžnika ali izpostavljenosti v bonitetni sistem dokumentirano in uporabljeno na način, ki ustrezno odraža stopnjo tveganja.
(3)
Borznoposredniška družba mora redno pregledovati merila in procese razvrščanja, da ugotovi, ali so bonitetni sistemi še naprej primerni za trenutno strukturo izpostavljenosti in zunanje pogoje.
(4)
Če borznoposredniška družba uporablja neposredne ocene parametrov tveganja, se lahko slednji obravnavajo kot rezultati bonitetnih razredov na zvezni bonitetni lestvici.
(5)
Neposredne ocene parametrov tveganja so ocene, ki jih borznoposredniška družba pridobi neposredno iz modela ali metode, za vsakega dolžnika in/ali izpostavljenost posebej. V tem primeru se lahko ta ocena obravnava kot bonitetni razred na zvezni bonitetni lestvici.