(1)
Koncesionar (odstopnik koncesije) sme pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije) z odločbo vlade. Ta določba se uporablja tudi za prenos koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja.
(2)
Odločbo iz prejšnjega odstavka se izda na zahtevo odstopnika ali prevzemnika koncesije, v kateri mora biti izkazano, da sta odstopnik in prevzemnik koncesije uredila medsebojna razmerja v zvezi s prenosom koncesije.
(3)
Vlada lahko zavrne izdajo dovoljenja za prenos le v primeru, če:
-
prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvrševanje koncesije;
-
je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 21. člena te uredbe.
(4)
Če gre za prenos koncesijske pogodbe, ki je sklenjena z več koncesionarji, mora vlagatelj, pred vložitvijo zahteve za izdajo odločbe vlade, pridobiti soglasje vseh koncesionarjev.
(5)
Po dokončnosti odločbe za prenos koncesije koncedent in prevzemnik koncesije skleneta koncesijsko pogodbo pod enakimi pogoji, kot je bila sklenjena prvotna koncesijska pogodba, in za preostali čas trajanja koncesije po prvotni koncesijski pogodbi, prvotna koncesijska pogodba pa se sporazumno razveže.
(6)
Če je koncesionar samostojni podjetnik posameznik, ki zaradi dalj časa trajajoče bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ne more izvajati koncesije, lahko vlada z odločbo, vendar največ do 31. decembra 2016, določi začasnega prevzemnika koncesije. Vlada lahko zavrne izdajo odločbe za določitev začasnega prevzemnika le iz razlogov iz tretjega odstavka tega člena. Začasni prevzemnik izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun na podlagi koncesijske pogodbe, sklenjene s koncesionarjem, ki ne more sam izvajati koncesije. Po preteku trajanja začasnega prevzema preide koncesija nazaj na koncesionarja, o čemer mora koncesionar obvestiti ministrstvo.