1. Dohodek iz nepremičnin (vključno z dohodkom iz kmetijstva ali gozdarstva) se lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri je taka nepremičnina.
2. Izraz »nepremičnine« ima pomen, ki ga ima po zakonodaji države pogodbenice, v kateri je zadevna nepremičnina. Izraz vedno vključuje premoženje, ki je sestavni del nepremičnin, živino in opremo, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu, pravice, za katere se uporabljajo določbe splošnega prava v zvezi z zemljiško lastnino, užitek na nepremičninah in pravice do spremenljivih ali stalnih plačil kot odškodnino za izkoriščanje ali pravico do izkoriščanja nahajališč rude, virov ter drugega naravnega bogastva; ladje, čolni in letala se ne štejejo za nepremičnine.
3. Določbe prvega odstavka se uporabljajo za dohodek, dosežen z neposredno uporabo, dajanjem v najem ali katero koli drugo obliko uporabe nepremičnine.
4. Kadar delnice ali druge pravice v družbi, skladu ali primerljivi ustanovi dajejo pravico do uživanja nepremičnin, ki so v državi pogodbenici in jih ima ta družba, sklad ali primerljiva ustanova, se lahko dohodek, dosežen z neposredno uporabo, dajanjem v najem ali katero koli drugo obliko uporabe te pravice do uživanja, obdavči v tej državi ne glede na določbe 7. člena.
5. Določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka se uporabljajo tudi za dohodek iz nepremičnin podjetja.