3. člen
(ocena tveganja)
(1)
Za vsako dejavnost, pri kateri obstaja tveganje za izpostavljenost biološkim dejavnikom, je treba določiti vrsto, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavcev z namenom, da se oceni tveganje za zdravje ali varnost delavcev in določi ukrepe, ki jih je treba sprejeti.
V primeru, da delavec opravlja dejavnost, pri kateri je izpostavljen več skupinam bioloških dejavnikov, se tveganje oceni na podlagi nevarnosti, ki jo predstavljajo vsi prisotni nevarni biološki dejavniki.
Delodajalec mora oceno tveganja obnavljati redno in pri vsaki spremembi razmer, ki lahko vpliva na izpostavljenost delavcev biološkim dejavnikom.
Delodajalec je dolžan pristojnemu organu na njegovo zahtevo zagotoviti podatke, ki so bili uporabljeni pri oceni tveganja.
(2)
Delodajalec mora oceno tveganja iz prejšnjega odstavka izdelati na podlagi vseh razpoložljivih podatkov, upoštevajoč:
a)
razvrstitev bioloških dejavnikov, ki so ali so lahko nevarni za zdravje ljudi, v skladu z 17. členom tega pravilnika;
b)
priporočila pristojnega organa, v katerih je navedeno, da je potrebno določen biološki dejavnik nadzorovati, da bi se zavarovalo zdravje delavcev, kadar so ali so lahko le-ti, zaradi svojega dela, izpostavljeni takemu biološkemu dejavniku;
c)
bolezni, ki jih delavci lahko dobijo zaradi svojega dela;
d)
bolezni, ki se ugotovijo pri delavcu, njihov pojav pa je neposredno povezan z delom tega delavca;
e)
možne alergogene ali toksične vplive ter mutagene in/ali karcinogene vplive, zaradi dela delavcev z biološkimi dejavniki.