49. člen
(prestavljanje kretnic pri premiku)
(1)
Kretnice prestavlja delavec, ki je določen s postajnim poslovnim redom: progovni prometnik, prometnik, kretnik, premikač, delavec vlaka ali drugi strokovno usposobljeni delavci.
(2)
Na TKo progi ravna s kretnicami, raztirniki in napravami za zavarovanje prometa na nivojskih prehodih:
1.
progovni prometnik s centralno postavljalnico na nezasedenih TKo postajah, ali
2.
pooblaščeni postajni delavec s postajno postavljalnico na zasedenih TKo postajah, ali
3.
vlakovodja oziroma vodja vlaka z lokalno postavljalnico na TKo postajah, kjer lokalna postavljalnica je.
(3)
Progovni prometnik ali prometnik, ki ravna s signalnovarnostnimi napravami na daljinsko vodeni postaji, lahko dovoli vodji premika, oziroma drugemu izvršilnemu železniškemu delavcu, da ravna z napravami za avtomatsko zavarovanje prometa na nivojskih prehodih s tipko v omarici pri nivojskem prehodu.
(4)
Način zahtevanja in dajanja dovoljenja za krajevno ravnanje s postajno postavljalnico oziroma lokalno ravnanje z lokalno postavljalnico mora biti predpisano z navodilom za ravnanje s signalnovarnostno napravo na postaji in navodilom o progi.
(5)
Kretnice sme delavec, določen za prestavljanje kretnic, prestaviti le, če so ločnice, meje odsekov, raztirniki na premikalni vozni poti prosti in če je kretnica prosta tako, da jo je mogoče pred premikom zanesljivo in pravilno prestaviti.
(6)
S kretnicami mora delavec ravnati pazljivo. Kadar kretnice, ki jih delavec prestavlja daljinsko, ne dobijo kontrole v pravilni legi, mora ravnati po navodilu za ravnanje z varnostnimi napravami.
(7)
Kadar delavec pri elektromehaničnih napravah ne more prestaviti kretnic v natančno lego ali to doseže z naporom, jih mora takoj prestaviti (vrniti) v prvotno lego in v tej legi pustiti.
(8)
Pri spremembi lege kretnice, ki se prestavlja ročno, je treba med prestavljanjem kretnice utež kretnice pritisniti k tlom, dokler ostrici ne dosežeta končne lege. Po spremembi lege kretnice se je treba prepričati, da se ostrica dobro prilega h glavni tirnici.
(9)
V vseh primerih, kadar ni mogoče prestaviti kretnic v natančno lego, mora delavec, ki prestavlja kretnice, o tem obvestiti vodjo premika.
(10)
Vožnja vozil prek kretnice, ki ni v pravilni legi, ni dovoljena.
(11)
Kadar se ostrica ne prilega k eni od glavnih tirnic, je kretnica na pol prestavljena.
(12)
Pri vožnji vozila prek na pol postavljene kretnice proti ostrici zapelje vozilo s kolesi po glavnih tirnicah in se iztiri v območju sredine kretnice. Takšna vožnja je viličasta vožnja.
(13)
Če bi med vožnjo vozila proti ostrici delavec prestavil kretnico tako, da bi ostrice po prestavitvi dosegle natančno lego med kolesnima dvojicama, ko vozilo še pelje prek kretnice, bi v tem primeru ena ali več kolesnih dvojic zapeljale na en tir, druga kolesna dvojica ali več pa na drug tir. Takšna vožnja je vožnja v razdvoj. Pri vožnji bi se vozilo iztirilo.
(14)
Da je kretnica prestavljena v pravilno in natančno lego, je odgovoren tisti delavec, ki kretnico prestavlja. Na postajah, kjer ni premikalnih signalov in se kretnice prestavljajo s centralnega mesta, mora delavec, ki spremlja premikalne vožnje, pred vsakim začetkom vožnje preko kretnice dobiti dovoljenje (s signalnimi znaki ali ustno po sredstvih za sporazumevanje) od delavca, ki kretnice prestavlja.