1. Pristojna organa držav pogodbenic si izmenjujeta take informacije, kot je potrebno za izvajanje določb te konvencije ali notranje zakonodaje držav pogodbenic v zvezi z davki, ki jih ureja ta konvencija, če obdavčevanje na njihovi podlagi ni v nasprotju s konvencijo. Izmenjava informacij ni omejena s 1. členom. Vsaka informacija, ki jo prejme država pogodbenica, se obravnava kot tajnost na enak način kot informacije, pridobljene po notranji zakonodaji te države, in se razkrije samo osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi organi), ki se ukvarjajo z odmero ali pobiranjem davkov, ki jih obravnava ta konvencija, ter z odkrivanjem in preganjanjem v zvezi z davki ali z odločanjem o pritožbah v zvezi z njimi. Te osebe ali organi uporabljajo informacije samo v te namene. Informacije lahko razkrijejo na sodnih obravnavah ali pri sodnih odločitvah.
2. V nobenem primeru se določbe prvega odstavka ne razlagajo tako, kot da državi pogodbenici nalagajo obveznost:
a) da izvaja upravne ukrepe, ki niso v skladu z zakonodajo in upravno prakso te ali druge države pogodbenice;
b) da priskrbi informacije, ki jih ni mogoče dobiti po zakonski ali po običajni upravni poti te ali druge države pogodbenice;
c) da priskrbi informacije, ki bi razkrile kakršno koli trgovinsko, poslovno, industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali trgovinski postopek ali informacije, katerih razkritje bi nasprotovalo javnemu redu (ordre public).