1. Dvojno obdavčevanje se odpravi tako:
a)
kadar rezident države pogodbenice dobi dohodek, ki se v skladu z določbami te konvencije lahko obdavči v drugi državi pogodbenici, prva omenjena država dovoli kot odbitek od davka od dohodka tega rezidenta znesek, ki je enak davku od dohodka, plačanemu v tej drugi državi.
Tak odbitek v nobenem primeru ne sme presegati tistega dela davka od dohodka, ki je bil izračunan pred odbitkom, pripisanim dohodku, odvisno od primera, ki se lahko obdavči v tej drugi državi;
b)
kadar je v skladu s katero koli določbo te konvencije dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice, oproščen davka v tej državi, lahko ta država pri izračunu davka od preostalega dohodka takega rezidenta vseeno upošteva oproščeni dohodek.
2. Za namene pododstavka a) prvega odstavka se šteje, da izraz “davek, plačan v drugi državi pogodbenici” vključuje kakršen koli znesek, ki bi ga bilo treba plačati v tej državi pogodbenici, a je bil znižan ali oproščen v skladu s posebno zakonodajo o spodbudah za pospeševanje gospodarskega razvoja v taki državi, ki velja na datum podpisa te konvencije. Določbe tega odstavka se uporabljajo samo v obdobju desetih let, ki se začne prvi dan januarja obdavčljivega leta, ki sledi letu, v katerem začne veljati konvencija. To obdobje lahko pristojna organa s skupnim dogovorom podaljšata.