Spremeni se 191. člen Pravil, tako da se spremeni prvi odstavek tega člena, dodajo pa se novi drugi, tretji in četrti odstavek ter se dodata nova 191.a in 191.b člena Pravil tako, da se 191., 191.a in 191.b člen Pravil po novem glasijo:
(1)
Za tržno manipulacijo iz 190. člena Pravil se štejejo zlasti:
1.
ravnanja oziroma aktivnosti, vključno s sklepanjem poslov oziroma dajanjem naročil za nakup ali prodajo finančnega instrumenta oziroma finančnih instrumentov, ki:
-
ustvarijo ali bi lahko ustvarili zavajajočo ali napačno predstavo o ponudbi ali povpraševanju ali ceni oziroma prometnosti finančnega instrumenta, ali
-
omogočajo določeni fizični ali pravni osebi ali več fizičnim ali pravnim osebam, na podlagi medsebojno usklajenega delovanja, oblikovanje cene posameznega ali več finančnih instrumentov na nenormalni oziroma umetni ravni, razen če oseba, za račun katere se sklene posel, oziroma oseba, ki sklene posel, oziroma oseba, za račun katere se da naročilo za nakup oziroma prodajo finančnega instrumenta, dokaže, da je bil posel sklenjen oziroma naročilo za sklenitev posla dano v skladu z zakonom in s pravili organiziranega trga;
2.
sklepanje navideznih poslov o nakupu ali prodaji finančnih instrumentov oziroma dajanje navideznih naročil za sklepanje takšnih poslov ali kakršna koli druga oblika prevare ali zvijače.
(2)
Za ravnanja oziroma aktivnosti iz prvega odstavka tega člena se štejejo zlasti:
1.
ravnanja osebe ali oseb, ki medsebojno usklajeno delujejo v zvezi s trgovanjem, s katerimi se ustvarja ali se želi ustvariti napačno ali zavajajočo predstavo o aktivnostih, kot so:
-
posli, katerih posledica ni resnična sprememba lastništva finančnega instrumenta;
-
posli, ki se sklenejo na podlagi naročil za nakup in prodajo, ki se vnesejo v sistem trgovanja ob istem času oziroma zaporedno, ob enaki ceni in enaki količini za račun oseb, ki so medsebojno povezane, oziroma ki delujejo usklajeno tako, da se takšna naročila in nasprotna naročila teh oseb med seboj oziroma navzkrižno izvršijo;
-
sklepanje večjega števila poslov, ki se javno objavljajo, da se ustvari vtis o prometnosti oziroma o gibanju cene finančnega instrumenta;
-
druge aktivnosti osebe ali več oseb, ki delujejo usklajeno, s katerimi te osebe povzročijo ali bi lahko povzročile umeten dvig oziroma padec cene določenega finančnega instrumenta, da bi nato po tej ceni množično prodajale oziroma kupovale ta finančni instrument ali drug finančni instrument, katerega cena je odvisna od cene tega finančnega instrumenta;
-
umetno povečanje ponudbe oziroma povpraševanja po določenem finančnem instrumentu, s katerim se vpliva oziroma želi vplivati na dvig oziroma padec njegove cene oziroma ustvarjanje vtisa, da je navidezna prometnost razlog za dvig oziroma padec njegove cene;
2.
ravnanje osebe ali oseb, ki medsebojno usklajeno delujejo, da bi si zagotovile prevladujoč položaj na strani ponudbe ali povpraševanja po finančnih instrumentih, in s tem možnost posrednega ali neposrednega vpliva na določitev nakupnih ali prodajnih cen oziroma nastanek nelojalnih, neenakih ali manj ugodnih pogojev trgovanja.
3.
ravnanja v zvezi s trgovanjem s finančnim instrumentom zaradi vplivanja na njegovo ceno:
-
da bi se zagotovil prevladujoč položaj na strani ponudbe ali povpraševanja po določenem finančnem instrumentu, ki je hkrati osnova določenega izvedenega finančnega instrumenta, in s tem možnost posrednega ali neposrednega vpliva na določitev nakupnih ali prodajnih cen tega izvedenega finančnega instrumenta oziroma neenakih ali manj ugodnih pogojev trgovanja s tem izvedenim finančnim instrumentom;
-
da bi se zagotovil prevladujoč položaj na strani povpraševanja oziroma ponudbe po določenem finančnem instrumentu, in s tem možnost navideznega višanja oziroma nižanja cen tega finančnega instrumenta oziroma oblikovanje navideznih cen, po katerih se nato zahteva sklenitev poslov s tem finančnim instrumentom;
4.
ravnanja opravljena v zanje značilnih časovnih obdobjih, kot je kupovanje oziroma prodajanje finančnih instrumentov tik pred koncem trgovalnega dne, s katerimi se zavaja tiste vlagatelje, ki sprejemajo naložbene odločitve na podlagi oblikovanih zaključnih tečajev finančnih instrumentov.
(3)
Borza pri presoji ali gre pri posameznem ravnanju za ravnanje iz 190. člena Pravil oziroma za ravnanja iz prvega odstavka tega člena ali pa gre za dovoljeno ravnanje, upošteva zlasti naslednje:
1.
stopnjo preglednosti ravnanj na trgu,
2.
potrebno stopnjo varstva vlagateljev ter varstva delovanja trga, zlasti medsebojnega delovanja ponudbe in povpraševanja po finančnih instrumentih,
3.
vpliv na likvidnost in učinkovitost trga,
4.
ali ravnanje upošteva obstoječ režim in sistem trgovanja na posameznem trgu,
5.
ali ravnanje omogoča tržnim udeležencem pravočasen in ustrezen odziv na nove tržne pogoje, ustvarjene s takšnim ravnanjem,
6.
ali ravnanje predstavlja tveganje za integriteto organiziranega trga,
7.
ugotovitve in priporočila Agencije, ki se nanašajo na odkrivanje in preprečevanje tržnih manipulacij,
8.
strukturne značilnosti posameznega organiziranega trga, vrsto finančnih instrumentov, značilnosti udeležencev na tem trgu,
9.
pomembne spremembe tržnega okolja, kot so na primer spremembe pravil trgovanja ali sistema trgovanja.
(4)
Pri upoštevanju potrebne stopnje varstva vlagateljev in delovanja trga iz 2. točke prejšnjega odstavka, borza oceni vpliv ravnanja iz prvega in drugega odstavka tega člena na podlagi osnovnih tržnih kazalcev.
191.a člen
Presoja usklajenega delovanja v zvezi s trgovanjem
(1)
V zvezi z določbami 1. točke prvega odstavka 191. člena Pravil, se pri presoji ravnanja osebe ali oseb, ki medsebojno usklajeno delujejo v zvezi s sklepanjem poslov na borznem ali prostem trgu, pri avkcijskem ali neprekinjenem trgovanju, s katerimi se ustvarja ali se želi ustvariti napačno ali zavajajočo predstavo o aktivnostih na trgu, zaporedoma upoštevajo zlasti spodaj navedeni kriteriji:
-
takšen posel povzroči najmanj eno odstotno (1%) spremembo uradnega enotnega tečaja vrednostnega papirja tega dne, in;
-
vrednost takšnega posla znaša najmanj trideset odstotkov (30%) povprečnega dnevnega vrednostnega obsega prometa s tem vrednostnim papirjem v zadnjih šestih (6) mesecih, in;
-
razlika med količinami v posameznih naročilih, na podlagi katerih je prišlo do sklenitve posla, je manjša od deset odstotkov (10%) količine v manjšem naročilu, in;
-
naročili, na podlagi katerih pride do sklenitve posla, sta v BTS vneseni oziroma nazadnje spremenjeni v časovnem razmaku manj kot dvajset (20) sekund.
(2)
V primerih, ko gre za usklajeno sklenitev več poslov znotraj posameznega trgovalnega dne, ali za druge primere, pri katerih obstaja sum izogiba določbam prvega odstavka tega člena, se kriteriji iz prejšnjega odstavka tega člena presojajo smiselno, poleg tega pa so podlaga za presojo tudi dodatni kriteriji iz tretjega odstavka 191. člena Pravil.
(3)
V zvezi z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, borza praviloma vsakih šest (6) mesecev objavi povprečni dnevni vrednostni obseg prometa s posameznim vrednostnim papirjem v preteklih šestih (6) mesecih, ki ga izračuna brez upoštevanja poslov s svežnji in brez upoštevanja dni, ko je bilo trgovanje s posameznim vrednostnim papirjem zaustavljeno. Objavljeni povprečni dnevni vrednostni obseg prometa se začne uporabljati petnajst (15) dni po objavi.
191.b člen
Prepoved sklepanja navideznih poslov
(1)
V zvezi z določbami 2. točke prvega odstavka 191. člena Pravil, ter ne glede na določbe tretjega odstavka 191. člena Pravil, člani borze ali borzni posredniki ne smejo:
1.
na borznem ali prostem trgu sklepati poslov o nakupu ali prodaji vrednostnih papirjev na način, da bi bila kot kupec in prodajalec v istem poslu udeležena ista fizična ali pravna oseba;
2.
na borznem ali prostem trgu pri posameznem vrednostnem papirju v okviru posameznega trgovalnega dne sklepati poslov, ki se sklenejo na podlagi naročil za nakup in prodajo za račun oseb, ki so medsebojno povezane, oziroma ki delujejo usklajeno tako, da se takšna naročila in nasprotna naročila teh oseb med seboj navzkrižno izvršijo na način, da je dejanska sprememba lastništva vrednostnega papirja konec posameznega trgovalnega dne manjša od ene polovice (1/2) skupne količine vrednostnih papirjev pri opravljenih poslih s tem vrednostnim papirjem med temi osebami.
(2)
V primerih, ko gre za navzkrižna naročila in sklenjene posle več različnih oseb, ali za druge primere pri katerih obstaja sum izogiba določbam prvega odstavka tega člena, se kriteriji iz prvega odstavka 191.a člena Pravil presojajo smiselno, poleg tega pa so podlaga za presojo tudi dodatni kriteriji iz tretjega odstavka 191. člena Pravil.".