Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 × 400 kV Beričevo–Krško

Stebri daljnovoda se umestijo tako, da se čim bolj zmanjša vidnost objekta in minimalno poseže v gozd. Ponekod na območju gozdnih posek so načrtovane dodatne zasaditve (oblikovanje gozdnega roba).

Vse poseke gozdne vegetacije je treba izvesti selektivno. V koridorju daljnovoda je treba na podlagi načrta sečnje, ki je sestavni del državnega lokacijskega načrta, odstraniti drevesno vegetacijo, ki presega zahtevano varnostno višino oziroma odmike, povečano za razdaljo letne rasti vegetacije. Grmičevje se kar najbolj ohrani. Za nove zasaditve je treba uporabiti avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo.

Poseka gozda se uredi tako, kakor je določeno v državnem lokacijskem načrtu z naslednjimi tipi ureditve:

TIP 1: Daljnovod poteka po ravnini in do pobočja z naklonom do 15°. Gozd se poseka. Enak način postavitve se uporablja, kadar je odsek daljnovoda speljan po slemenu hriba; pusti se čim več grmičevja;

TIP 2: Daljnovod poteka vzporedno s plastnicami hriba na pobočju z naklonom nad 30°. Gozd se poseka, upoštevajo se krajinske ureditve. Zaradi varnosti se razdalja od osi koridorja po pobočju navzgor poveča za dodanih 5,0 m. Drevesa, ki so nad daljnovodom, imajo v strmini ob padcu (zaradi strele, vetra, starosti in drugo) drugačen kót padanja in se zato lažje približajo dovoljeni varnostni razdalji daljnovoda;

TIP 3: Daljnovod poteka po pobočju z naklonom med 15° in 30°; na večjem delu površine se gozd poseka, upoštevajo se krajinske ureditve, ki veljajo za poseljeni prostor in bivališča.

Po postavitvi stebra se površine med vogalnimi temelji sanirajo. Na izpostavljenih mestih so stebri obsajeni, če to ne ovira dostopa do njih.

Pri trasi daljnovoda čez odprte površine (travnike, pašnike in podobna zemljišča) se ob zasaditvi ob podnožju stebrov sadijo nižje grmovnice, ki zakrijejo betonske temelje stebrov in hkrati ne omejujejo dostopa. Pri poteku daljnovoda skozi gozdne površine je iz varnostnih razlogov treba gozd posekati. Gozdna poseka v koridorju ima v vzdolžni smeri razgibane robove, da povezuje posamezne jase v gozdnem prostoru. V prečnem prerezu je poseka oblikovana tako, da se pod daljnovodom ohrani nižje grmičevje, proti robom poseke pa se višina vegetacije postopno dviga. S prehodom zaščitimo na novo nastali gozdni rob.

Pri vseh zasaditvah je treba upoštevati naravne danosti prostora (tla, naklon, meteorološko-klimatske dejavnike), od katerih je odvisna uspešna rast posameznih vrst rastlin. Pri načrtovanju zasaditve se predvidijo avtohtone vrste vegetacije, ki uspevajo v bližnji okolici. Vzdrževanje poseke poteka brez uporabe herbicidov, le z občasnim žaganjem ali sekanjem previsoko zrasle vegetacije.

V koridorju daljnovoda je dopustna omejena raba v skladu s predpisi, ki določajo tehnične normative za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV–400 kV, s katerim so predpisani obvezni odmiki grajenih in naravnih objektov. V koridorju daljnovoda je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

Na območju zunaj koridorja daljnovoda do meje nadzorovanega pasu lokalna skupnost ne sme spreminjati namenske rabe zemljišč v rabo, ki se uvršča v 1. območje varstva pred sevanjem.